Kakšno je življenje s psihopatom?
Vsi občasno naletimo na psihopate, vendar jih skoraj zagotovo ne prepoznamo, saj je uspešne psihopate v vsakdanjih situacijah domala nemogoče prepoznati, če ne premoremo strokovnega znanja. Če pa jih vendarle prepoznamo, je navadno že prepozno. Pogosto se tudi zgodi, da jih spregledamo, ker se preprosto slepimo. Če nam znanec že tretjič ne vrne posojenega denarja, če nas partner nenehno čustveno/telesno zlorablja ali vara ter nas celo prepričuje, da ga narobe razumemo ali da smo za vse krivi sami, so znaki najbrž dovolj jasni, le da jih nočemo videti.
Zavedati se je treba, da so za psihopate ljudje zgolj in samo predmeti uporabe – vsak človek, tudi zakonec ali otroci. Zanj so le sredstvo za neposredno zadovoljevanje lastnih potreb. Zlorabe psihopatov so resnično okrutne, saj ne poznajo in ne čutijo usmiljenja. Psihopat namreč sočloveka ne zaznava kot živega bitja, z lastnimi občutki in motivi. Zelo težko si je predstavljati, da taki ljudje resnično obstajajo in da lahko v družbi delujejo tako kruto.
Zasebni odnosi
Navdušenje se spremeni v brezbrižnost
Na začetku intimnega odnosa so lahko zelo očarani in navdušeni nad svojim partnerjem, kar tudi nadvse intenzivno izkazujejo. Nenehno ga zasipajo z laskanjem in s pozornostjo, z njim so ves čas v stiku. Partnerja idealizirajo in v njem vzbujajo občutek edinstvenosti. Partnerji se zato počutijo se kot središče vesolja. Ta občutek jih zasvoji, zato potrebujejo vedno nove odmerke, podobno kot pri drogah.
Toda čeprav se zdi, kot da so zaljubljeni, gre pri psihopatu vendarle zgolj in samo za spolno privlačnost. Ker temu vznemirjenju ne sledi navezovanje, se partnerja praviloma zelo hitro naveličajo. Ko vznemirjenje zbledi, mine tudi zanimanje. Navdušenju običajno sledita brezbrižnost in prezir. Svojega partnerja nato razvrednotijo in zavržejo, brezbrižni do bolečine, ki jo povzročijo. Zapuščanje v njih ne vzbudi nikakršnega obžalovanja, kvečjemu sadistično zadovoljstvo, če vidijo, da je nekdanji partner na tleh.
Partnerji psihopatov so sprva navdušeni, prepričani, da so našli idealnega človeka, ki »obožuje tla, po katerih hodijo«. Nato so vse bolj zbegani in zmedeni, saj se človek, ki jih je oboževal, nenadoma hladno odmakne od njih, se zanje ne zmeni več – ali pa preprosto izgine iz njihovega življenja.
Posesivnost namesto navezanosti
Če pa ocenijo, da jim lahko zveza s posamezno osebo prinese koristi, namesto navezanosti razvijejo lastniški odnos. Partnerja si skušajo povsem podrediti, zanje pa je uporaben le toliko časa, dokler z njim »nimajo težav«, torej dokler dobro igra svojo vnaprej določeno vlogo, vendar brez pričakovanja kakršne koli bližine ali odnosa. Tudi s svojimi najbližjimi brezčutno manipulirajo, jim lažejo in jih zavajajo. Če partner skuša ohraniti/oblikovati svojo samostojno osebnost ali pa jih zapustiti, ga takoj zavržejo ali uničijo – duševno, eksistenčno, v skrajnem primeru celo telesno.
Življenje s psihopatom je težavno ter polno stisk in razočaranj, saj je njihovo vedenje zaradi odsotnosti vesti (krivd, sram) pogosteje nemoralno. Brez pomislekov varajo, zavajajo in zlorabljajo tiste, ki jim najbolj zaupajo ali pa so od njih odvisni.
Manipulativnost
Ker ne čutijo obžalovanja zaradi povzročene škode in bolečine, svojih nekonsistentnih ali problematičnih dejanj ne opravičujejo, v skrajni sili pa zgolj formalno: »Naredil sem pač napako.« Raje jih zgolj manipulativno pojasnjujejo kot pretiravanje drugega (»preobčutljiv si« »mislim, da dramatiziraš«, »tvoje vedenje me je izzvalo«, »ne tuli, to te vendar ne more boleti«, »to te pa res ne more prizadeti«, »zgodilo se je, zdaj pa pozabimo na to«, »to je že preteklost«…).
Še najraje pa privlečejo na dan srce parajočo zgodbo, v kateri se prikažejo kot žrtev in s katero vzbujajo sočutje. So namreč mojstri vzbujanja občutka krivde.
Svoje rušilno ravnanje utegnejo tudi preprosto odpraviti, denimo s stavkom: »Tak pač sem.«
Potreba po moči in dominantnost
Njihova predstava o sebi je tako prenapihnjena, da (v nasprotju z osebami z narcistično motnjo) ne iščejo in ne potrebujejo potrditve drugih. Želja po časti ali nadzoru ni povezana z občutki negotovosti o lastni vrednosti, ampak zgolj z dominacijo – s pozicijo moči.
Zaradi močne potrebe po moči in nadvladi svet delijo zgolj na zmagovalce in poražence, še najraje pa v drugo vlogo postavijo tiste, ki jim zaupajo, ki so jim lojalni ali pa jih imajo radi. Osebe v svoji bližini uporabljajo za svoje interese, saj so prepričani, da so ljudje zgolj marionete, ki jim bodo poslušno kimale, jih ščitile in zanje žrtvovale celo svoj ugled.
Etičnost ali moralnost dejanj jih ne zanima, zato ni nič nenavadnega, če živijo dvojno življenje ali pa so duševno/telesno nasilni. Zelo pogosto ustrahujejo bližnje ali ljudi, s katerimi so ti kakor koli povezani. Pri tem lahko svoje otroke uporabljajo kot orožje za ustrahovanje, izsiljevanje ali mučenje (nekdanjih) partnerjev ali pa jih čustveno/telesno/spolno zlorabljajo (Fritzl). Tudi posilstva v zakonu jim niso tuja, saj si preprosto vzamejo vse, kar hočejo. Internet je zanje odličen medij za spletno zasledovanje, nadlegovanje in ustrahovanje, pa tudi za različne oblike izsiljevanja.
Ustrahovanje partnerjev do nasilja
Če si psihopati izberejo stalnega partnerja, ta navadno sodi v enega od dveh tipov osebnosti: izrazito negotovega in odvisnega (globoko odvisne, mazohistične in podobne osebnosti) ali pa psihopata.
Po začetnem idiličnem obdobju se partnerju že kmalu zazdi, da živi s človekom, ki ga pravzaprav sploh ne pozna. Psihopatovo ravnanje jih bega, počutijo se, kot da so v živem pesku. Zaradi nenehnih prikritih ali odkritih groženj se pri njih krepi občutek ogroženosti. Značilno je, da psihopat vedno znova spodkopava partnerjevo samozaupanje; sporoča mu, da je problematičen, nezadosten, nevreden ljubezni, poln napak … Za vsako pravo ali namišljeno napako in zmoto ga žali, zasramuje in ponižuje.
Partner je vse bolj dezorientiran, zbegan, prestrašen in nemočen. Psihopat ga poskuša tudi osamiti ter izolirati od družine in prijateljev. Manipuliranje in ustrahovanje se lahko stopnjujeta do telesnega nasilja, ki pa je, zlasti pri hladnih psihopatih, tako nadzirano, da ne pušča sledov na vidnih mestih in je tik pod mejo, pri kateri bi partner potreboval nujno zdravniško pomoč, saj bi ga to lahko razkrilo. S partnerjem in otroki navadno ravna kot profesionalni dreser: pričakuje brezpogojno ubogljivost. Odvisni partner je pogosto tako negotov, da krivdo za ravnanje pripisuje sebi, in tako prestrašen, da nasilje raje prikriva, kot da bi poiskal pomoč in se mu postavil po robu.
Poslovni odnosi
Kače v poslovnih oblekah
Podobno kot v zasebnih odnosih psihopati ravnajo tudi na delovnem mestu, zato se jih je prijelo ime »kače v poslovnih oblekah«. Na zunaj so lahko očarljivi, vendar pogosto izvajajo trpinčenje na delovnem mestu, manipulirajo, podtikajo in ustrahujejo. V delovnem okolju ustvarjajo ozračje nezaupanja, zmede. Sodelavce ščuvajo drugega proti drugemu. Predvsem moramo paziti, da jih ne užalimo, saj njihova maščevalnost tli še dolgo po tistem, ko smo na konflikt že pozabili. Zato si ščitimo hrbet in dosledno pretehtajmo vsak svoj korak.
Dokler psihopatu koristimo, nas utegne celo dobro nagrajevati. Če bomo imeli srečo, nas bo po uporabi zavrgel, če te sreče ne bomo imeli, pa nas bo hladnokrvno uničil – če bo le ocenil, da bi ga lahko karierno ovirali ali mu škodovali. Zavedati se moramo, da mu bomo težko kos, če tudi sami nismo psihopati, zato je najbolj modro, da se mu izognemo. Če to ni mogoče, bodimo pri sodelovanju korektni in komunicirajmo pisno. Lahko se bo zgodilo, da nas bo nekaj časa hvalil in koval v zvezde, nato pa si bo hladnokrvno prisvojil vse zasluge za naše delo. Če se mu bomo uprli, nas bo očrnil in poskušal odstraniti.
Očarljivi nastopači
Psihopati premorejo številne socialne spretnosti in iznajdljivost, zato jim trenutni sistemi poslovnega mreženja izrazito ustrezajo. Čeprav so nastopaški, izumetničeni in nepristni, se s svojim navideznim šarmom, namenjenim zgolj samopromociji, s patološkim laganjem in z manipulacijami zlahka uveljavljajo.
Prikupijo se tudi s svojo odločnostjo in samozavestjo. Pri uveljavljanju uporabljajo spletke, diskreditacije, prefinjene manipulacije, ustrahovanje, izsiljevanje in druge metode duševnega nasilja, zlasti v ustrahovanju pa lahko celo zelo uživajo. Pri tem so popolnoma brez občutka krivde.
Vse to jim omogoča, da se razmeroma hitro povzpnejo po poslovni ali politični hierarhični lestvici. Radi imajo moč, vendar ta ne temelji na spoštovanju, ampak na strahu.
Impulzivnost in megalomanstvo
Ker se psihopati tudi v poslu odločajo impulzivno, na osnovi trenutnih osebnih interesov, in ker je njihov edini cilj doseganje rezultata, ne glede na ceno, utegnejo biti nekaj časa celo poslovno zelo uspešni. Vseeno pa se prej ali slej pokažejo uničujoče posledice njihovega megalomanstva, neodgovornosti, pomanjkanja dolgoročne vizije in ciljev ter nekredibilnosti.
Na svoji poti namreč brezbrižno uničujejo varnost, zdravje in dostojanstvo zaposlenih, pa tudi njihovo eksistenco, saj jih z uničenjem podjetja preprosto spravijo na cesto. Ker dolgoročno zastrupljajo delovno okolje, uničujejo skupinsko delo in zaupanje, to zamaje temelje, ki so sprožili k rezultatom naravnano vedenje. Ker psihopatski voditelji vse podrejajo svojim interesom, napačno presojajo ter izkrivljajo socialno stvarnost in časovne perspektive ter se ne zmorejo učiti na napakah (saj so nezmotljivi), za sabo pa puščajo nepredstavljive izgube in opustošenje.
Vse, ki jih opozarjajo na napake, odstranijo ali uničijo. Pri podrejanju drugih in parazitiranju uporabljajo vsa sredstva, da jih pri tem ne bi razkrili in kaznovali. Ne čutijo se odgovorni za povzročeno škodo ali uničenje drugih, ampak krivdo takoj naprtijo drugim, po možnosti tistim, ki so jim bili najbolj lojalni. Verjamejo namreč, da zanje pravila ne veljajo, zato jih nenehno kršijo.
Kako se zaščitimo pred psihopatom?
Zasebni odnos
Zavedati se moramo, da pravega psihopata nikakor ne moremo spremeniti – niti s še tako veliko količino ljubezni ga ni mogoče »rešiti« njegove motnje, saj je sploh ne doživlja kot težavo. Kadar gre za primarno psihopatijo, je motnja neozdravljiva in nepopravljiva, zato se je nujno zaščititi pred posledicami ravnanja takih ljudi. Iz takega odnosa je priporočljivo izstopiti, in to na najhitrejši možni način. Zveni protislovno, toda če nas psihopat izkoristi za kratko avanturo in nas zatem brezčutno zapusti, spadamo med srečnike.
Psihopat želi svojega življenjskega partnerja (in otroke) izolirati ob bližnjih in prijateljev, da ga lažje nadzira ter si ga z manipulacijami in ustrahovanjem duševno in eksistenčno povsem podredi. Zato je marsikomu težko razdreti tak rušilni odnos, saj je njegovo samozaupanje navadno (prav zaradi tega odnosa) zelo načeto. Počuti se manjvreden, negotov, prestrašen, socialno osamljen, zbegan, dezorientiran. Psihopat svoje vedenje dosledno opravičuje s tem, da je zanj kriv partner. V takem primeru je nujno in neizogibno čim hitreje poiskati strokovno pomoč psihoterapevta, saj je tako ujeta oseba vse bolj negotova, depresivna in apatična. Partnerji psihopatov pogosteje storijo samomor in so pogosteje žrtve umora. Brez strokovne pomoči je izhod iz takih okoliščin izredno težak, če ne celo nemogoč. Še enkrat: nujno si poiščite pomoč!
Ne zapletajte se s psihopatom!
To je sicer najboljši možni nasvet, toda kaj, ko to motnjo pogosto opazimo šele, ko smo se že zapletli. Še posebno smo v nevarnosti, če smo v kritičnem, težavnem življenjskem obdobju, kajti psihopat zna zaznati in izrabiti sleherni znak krhkosti in šibkosti. Kadar smo v krizi, se nam najlažje približa, saj so takrat naši obrambni mehanizmi že tako ali tako načeti. Na videz se ponudi kot opora in rešitelj, vendar s svojim ravnanjem (manipuliranje, zavajanje, laganje …) le še povečuje našo negotovost in zbeganost, še posebno rad pa nam vse ljudi okrog nas prikazuje kot nevarne ali nekompetentne, s čimer nas še bolj osami in naveže nase.
Zato: How to deal with Devil? Don't!
1. Prepoznajte, da imate opraviti s psihopatom. Nehajte se slepiti in opravičevati rušilno vedenje.
2. Sprejmite dejstvo, da so nekateri ljudje preprosto zlonamerni. Za to ni pomoči ali zdravila.
3. Priznajte si, da ste v zvezi s psihopatom: spremeniti ga ne morete, največ, kar lahko storite, je, da poskušate omejevati njihova najneznosnejša ravnanja. Navadno neuspešno.
4. Prepoznajte razliko med pohvalo in laskanjem: po pohvali se počutimo dobro, laskanje pa je pretirano, zato pri večini ljudi vzbudi občutek, da ni pristno. Psihopat uporablja laskanje za manipuliranje, zato ga ne razumite kot izkazovanje naklonjenosti.
5. Upoštevajte, da z vami manipulira, vas zavaja in vara. Če tega ne počne ta trenutek, zagotovo še bo. Na vse mogoče načine, vedno znova. Ne čudite se, če ste zbegani in zmedeni, kajti psihopat s psihološkim manipuliranjem sistematično izkrivlja in zamegljuje vaš občutek za stvarnost. Skušajte ga ohraniti za vsako ceno.
1. Izberite meje, ki jih boste branili za vsako ceno, ne glede na to, kako težko je:
· finančne: »Ne dam ti več denarja. S tem sem zaključil.«
· fizične: »Ne moreš se mi več približati. Ne želim zahtevati prepovedi približevanja, vendar jo bom, če bo to potrebno.«
· čustvene: »Govoriš stvari, o katerih veš, da me bodo prizadele. Ne bom te več poslušal.«
2. Pravilo treh napak: podobno kot v računalniški igri tri napake pomenijo izločitev, konec igre. Ena laž, ena prelomljena obljuba, ena zanemarjena odgovornost je lahko naključje ali nesporazum. Druga je huda napaka. Tretja je vedenjski vzorec in pomeni, da imate opraviti z brezvestnim lažnivcem in manipulantom. Takoj prekinite odnos, le tako boste lahko omejili škodo.
3. S psihopatom ne imejte otrok. Psihopat jih bo brez pomisleka uporabil kot orožje ali kot sredstvo za premoč/manipuliranje z vami – četudi se bosta razšla. Otroci mu niso mar kot osebe, ampak zgolj kot sredstvo, zato bo tudi z njimi manipuliral in jih zlorabljal. Če jih že imate, jih poskušajte kar se da zavarovati pred njegovim rušilnim vedenjem. Vzemite jih in odidite.
1. Pozornost usmerite na dejanja in ne na besede. Z besedami vas bo zavajal in skušal sprevračati vaša opažanja in občutke, dejstva pa bo obračal sebi v prid. Zanesite se na svoj občutek in ne na besede, s katerimi vas skuša zavajati.
2. Ne opravičujte zlorab in napadov. Če pred sabo in drugimi ves čas opravičujete ravnanje ali pa človeka, ki vas vedno znova prizadene, zlorablja ali vara, imate zagotovo opraviti s psihopatom. Psihopati namreč do popolnosti obvladajo, kako v drugih vzbuditi sočutje, sebe pa prikazati kot žrtev.
3. Ne nasedajte poskusom izolacije: psihopat vas bo skušal prepričati, da so vsi drugi ljudje slabi in da vam skušajo škodovati – vsi razen njega. Ohranite zaupanje, da je večina ljudi sposobnih ljubiti in spoštovati drugega ter da zmorejo in skušajo ravnati etično.
4. Ščitite svoje dobro ime. Psihopat vas bo poskušal očrniti in diskreditirati, da bi vas lahko posedoval in nadziral. Brez pomisleka bo zlorabil tudi vaše dobro ime (vas ponudil kot krivca), da bi zaščitil sebe ali svoja nemoralna dejanja.
5. Poskrbite za svojo finančno samostojnost. Tako si boste priskrbeli svobodo, ki je potrebna za odhod. Ne vlagajte v skupne nepremičnine, ne jemljite skupnih posojil, posojila ne vzemite namesto njega. Onemogočite mu dostop do svojega denarja. V nasprotnem primeru se boste na koncu znašli brez vsega ter obremenjeni s skupnimi in njegovimi dolgovi.
1. Čustvena ločitev: sprejmite dejstvo, da vas ne ljubi, da vas ni nikoli ljubil in da vas tudi nikoli ne bo. Za psihopata ste zgolj lastnina, ki je v tem trenutku še ni pripravljen izgubiti. Da bi preprečili, da bo z vami manipuliral, vas zlorabljal ali ranil onkraj vaših čustev do njega, vsa čustva zatrite, odrežite vse, kar čutite do njega. Vaše ljubezni si nikakor ne zasluži.
2. Znova zgradite socialne odnose: vnovič se povežite s prijatelji in družino ter z njimi ostanite povezani. Potrebovali boste vso njihovo podporo. Poskrbite, da bodo razumeli, s kom imate opravka. Če se odločite za odhod, jim ne dovolite, da bi vas prepričevali k vrnitvi. Izberite si ljudi, ki vas bodo pri tem podprli.
3. Odnos zapustite takoj, ko je mogoče. To poskusite izpeljati tako, da se bo počutil zmagovalca. Psihopati so agresivne osebnosti. Hočejo zmagati. Če dobijo občutek, da so poraženci, postanejo neizmerno maščevalni, lahko vas celo dolga leta preganjajo. Premislite, kaj si je bolj vredno izboriti: svojo svobodo ali nekaj, kar lahko vnovič kupite. Pustite mu občutek, da vas je porazil, da ste brez njega na tleh. Tako bo morda izgubil zanimanje in vas pustil pri miru. To je največ, kar lahko dobite – svoj mir in svoje življenje. Zato z njim pretrgajte vse stike, če je le mogoče.
Če odnosa ne zmorete zapustiti, poiščite strokovno pomoč!
Poslovni odnosi
V nekaterih okoljih se količina psihopatov zgoščuje, kar je še posebno nevarno, saj za obračunavanje pogosto uporabljajo ljudi brez tovrstnih osebnostnih nastavkov. Ukvarjanje z njimi na delovnem mestu je lahko zelo stresno – pogosto celo skrajno, pa naj gre za nadrejenega, sodelavca ali podrejenega. Psihopatija na delovnem mestu je jamstvo za uničevanje organizacije.
Če ste prepričani, da delate s psihopatom, še posebno, če je to vaš nadrejeni, storite vse, da si poiščete drugo delovno mesto. Psihopata je nemogoče spremeniti, tudi kos mu ne boste. Sprejmite dejstvo, da so nekateri ljudje brez vesti in brez milosti. Odidite. Na dolgi rok bo delo z bolj zdravimi ljudmi zelo izboljšalo kakovost vašega življenja.
Če ne morete zamenjati službe, če se torej ne morete izogniti psihopatu na delovnem mestu, ravnajte proaktivno. Tako se boste vsaj v določeni meri ubranili pred njegovo manipulativnostjo in napadalnostjo ter ostali duševno stabilni in trdni.
1. Prepoznajte, da imate opravka s psihopatom. Nehajte se slepiti in opravičevati rušilno vedenje.
2. Sprejmite dejstvo, da so nekateri ljudje preprosto zlonamerni. Za to ni pomoči ali zdravila.
3. Stikov s psihopatom na delovnem mestu se lotite kot poslovnega projekta: vedite se sistematično in premišljeno, pripravite si strategijo ter dokumentirajte vse dogajanje in incidente. Skušajte ohraniti mirno kri, krivde za incidente pa ne iščite pri sebi.
4. V največji možni meri komunicirajte pisno, saj zapisane besede ni mogoče sprevračati v nedogled. Poleg tega pisna računalniška komunikacija psihopatu otežuje ali celo onemogoča zavajanje z lažnim šarmom.
5. Prepoznajte tehnike manipulacije in se odločite, da jim ne boste nasedali.
6. Ne nasedajte izgovorom: kadar se psihopat počuti stisnjen v kot, za to krivi druge. Ne poslušajte njegovih izgovorov in mu ne izkazujte sočutja. Vztrajajte, naj sprejme odgovornost za svoje ravnanje. Ne kupujte njegovih zgodbic, da je v resnici žrtev.
7. Izkazujte samozaupanje in pozitiven odnos. Gradite svojo samopodobo, pri čemer šteje tudi videz, zato bodite urejeni in poskrbite, da bo urejeno tudi vaše delovno okolje.
1. Pogovor vračajte nanj: ko psihopat poskuša zvaliti krivdo na drugega, obrnite pozornost nanj. Recite na primer: »Se dobro počutiš? Na današnjem sestanku si doživel zavrnitev … Sprašujem se, ali ti je zaradi tega morda težko.« Včasih jih usmerjanje pozornosti na njihove šibke točke razoroži.
2. Ne zapletajte se v razpravljanje, v neskončno analiziranje ali v bitke moči in dokazovanje, kdo je pametnejši. Prvo pravilo se glasi: ščitite sebe.
3. S psihopatom bodite čim manj na samem: manj verjetno je, da vas bo napadel v navzočnosti nadrejenih, vaših zaveznikov, strank ali zunanjih sodelavcev, ki so pomembni za delodajalca. Če pa vas dobi na samem, se mu ne poskušajte izogniti, se skriti ali pobegniti. Namesto tega si vnaprej pripravite izgovore za miren umik: da morate nemudoma na nujen sestanek z nadrejenim ali s sindikalnim zaupnikom, na stranišče …
4. Mirno in odločno postavite in branite svoje meje. S tem boste zelo povečali možnost, da vas ne bo izbral za žrtev. Da boste to lahko storili, morate najprej jasno določiti meje (kaj ste pripravljeni prenašati in česa ne).
5. Če je le mogoče, ga ne kritizirajte, niti takrat, ko vas vpraša za mnenje ali pripombe. Če mu ne morete pritrditi, skušajte ostati zadržani in nevtralni. Kritika in ugovarjanje lahko sprožita maščevalnost. Zato se ne zapletajte v prepire in se z njim ne pregovarjajte.
1. Ko vas začne napadati, da bi v vas zasejal negotovost (»tudi ti delaš enako; poglej raje svoje napake«, »vsi mislijo, da si nemogoč«, »ti si kriv za moje ravnanje, ker me ves čas kritiziraš, ponižuješ« …), ostanite mirni in preusmerite pogovor nanj in na njegova dejanja.
2. V primeru napada si poskusite povrniti/ohraniti moč. Ne pustite se ustrahovati in nikakor ne sprejmite vloge žrtve. Zavedajte se, da si psihopati, enako kot vsi plenilci, za žrtve izbirajo ljudi, o katerih menijo, da so negotovi in šibkejši od njih. Druge namreč poskušajo nadzirati z grožnjami in agresivnostjo. Med pogovorom radi stojijo nad sogovornikom ali pa grozeče gestikulirajo. Ohranite trdnost in prijavite zlorabo.
3. Ne dovolite mu, da vas osami: bodite v vsakodnevnih stikih s sodelavci, pogovarjajte in družite se z njimi, gradite odnose. Plenilci svojo žrtev najprej izolirajo od drugih, da jo lažje napadejo. Še posebno radi uporabljajo taktiko deli in vladaj, s katero v delovni skupini netijo prepire.
4. Ostanite mirni: če boste izgubili mirnost in zbranost, bo psihopat zlahka manipuliral z vašimi čustvi, kar mu bo dalo dodatno moč. Obnašajte se mirno, četudi je njegovo vedenje nezaslišano.
5. Kadar vas napade, ga skušajte zamotiti in preusmeriti: v roke vzemite nekaj, kar ne pomeni grožnje, na primer mapo s pomembnimi dokumenti, ki naj bi jih moral pregledati, ali listek s pomembno telefonsko številko, ki jo mora nujno poklicati. Včasih je že to dovolj, da prekine napad.
1. Zaščitite svoje osebne podatke: čim manj pripovedujte o svojem osebnem življenju, družini, prijateljih, konjičkih, interesih, religiji itn., saj mu osebne informacije dajejo moč nad vami.
2. Dokumentirajte njegovo vedenje: Uporabite vse možne poti in procese, s katerimi lahko dokumentirate dogajanje in o njem poročate službi za ravnanje s človeškimi viri. Ukrepajte hitro, učinkovito in odločno. Poročajte izključno o dokazljivih dejstvih. Manipulator bo namreč vsako najmanjšo napako izkoristil proti vam in vas prikazal kot neverodostojnega opravljivca. Bodite pozorni na podrobnosti: dokumentirajte vse, celo najmanjše incidente, ki pogosto postanejo najpomembnejši, saj ponazarjajo vzorec ustrahovanja, ki sicer ne bi bil očiten. Dokumentirajte tudi zbadanje, sarkastične pripombe, posmehovanje, ignoriranje … Pri tem se nujno izogibajte osebnim oznakam, kot je »psihopat«.
3. Skrivajte svoje karte: med zbiranjem podatkov za prijavo o tem čim manj govorite z drugimi sodelavci. Pazljivo pretehtajte, kaj boste povedali – in komu. Nadzor nad količino in vrsto informacij ter nad tem, s kom jih boste delili, mora biti del vaše dobro organizirane strategije.
4. Če se ustrahovanje in/ali napadi nadaljujejo, skušajte zamenjati delovno enoto ali si začnite iskati novo zaposlitev. Včasih je najrazumneje oditi. V novem okolju se boste počutili precej bolje.
Če odnosa ne zmorete zapustiti, poiščite strokovno pomoč.
Omejevanje psihopatije v delovnem okolju
Najboljši način, kako omejiti psihopatijo v delovnem okolju, je uveljavljanje načel za spodbujanja integritete in psihosocialnega zdravja na delovnem mestu. Vsi zaposleni, zlasti tisti na vodstvenih položajih, morajo zavestno prevzeti in uresničevati svoj del odgovornosti za krepitev integritete in psihosocialnega zdravja na delovnem mestu. V takem ozračju bo manj prostora za tiste, ki zaradi svojih osebnostnih lastnosti ne spoštujejo etičnih pravil, kršijo socialne norme ter izkoriščajo in ogrožajo druge. Psihopat namreč uspešno deluje le, če ima v delovnem okolju tihe podpornike ali vsaj neme opazovalce. Če so pravila jasna in če se jih držijo tudi vodilni, bodo večino tovrstnih rušilnih ravnanj uspešno ustavili že zaposleni: tako osebo bodo izločili in se le izjemoma obrnili po pomoč k nadrejenim ali k strokovnjakom za človeške vire. Če nekdo nenehno in/ali resno prestopa meje, je nujno poseči po disciplinskih ukrepih, v skrajnih primerih tudi po kazenskih sankcijah.
Pri prepoznavanju psihopatov v delovnem okolju vam lahko pomaga strokovnjak, ki bo take osebe identificiral ter skupaj z vami pripravil nabor ukrepov za zmanjševanje in blaženje škode, ki jo lahko povzročijo.
