Odnosi v podjetju podpirajo funkcije podjetja in izkazujejo socialno tekmovanje med zaposlenimi. Sem sodijo tudi vsakodnevni odnosi med zaposlenimi. V njih se prepletejo odnosi, ki podpirajo funkcije podjetja, medsebojni odnosi in kolektivni odnosi.
Psihološke okoliščine na delovnem mestu v veliki meri vplivajo na stroške dela. Povezane so s šestimi področji dela v podjetju. Vseh šest področij je med seboj povezanih, prav vsa pa vplivajo na najvidnejše značilnosti poklicne izgorelosti.
Ta področja so:
· delovna obremenitev: količina, zahtevnost in vsebina dela, navodila za delo, delovni čas (izmensko delo, nočno delo),
· nadzor nad delom: jasna odgovornost, usklajena s pristojnostmi,
· nagrajevanje opravljenega dela: ustrezna nagrada, možnost napredovanja,
· delovna skupnost: odnosi znotraj podjetja in s širšim družbenim okoljem,
· komunikacijski kanali: pravočasen in učinkovit pretok informacij,
· pravičnost in vrednote: kriza vrednot.
Neprimerne psihološke delovne okoliščine gredo z roko v roki z dolgoletnimi nerecipročnimi odnosi. Ti vplivajo na vedenje zaposlenih in vodijo v izgorelost.
Izsledki evropskih raziskav (EUROSTAT)
35 % delavcev nima nadzora nad svojim delom,
40 % delavcev poroča o enoličnosti dela,
56 % delavcev poroča o časovnih pritiskih,
29 % delavcev nima vpliva na izbiro delovnih metod,
30 % delavcev ne more vplivati na delovni tempo,
60 % delavcev poroča o prenapetih časovnih rokih,
55 % delavcev nima vpliva na razporejanje svojega delovnega časa.
Podatki potrjujejo neskladje med pristojnostmi delavcev in pričakovanji delodajalcev.
Neustrezne psihološke razmere dela se kažejo na več načinov, vselej pa pomenijo povečevanje stroškov in zmanjševanje dohodkov. Po izračunih tovarne Volvo Trucks vsak neproizvodni delavec, ki zboli za izgorelostjo, podjetje stane milijon švedskih kron, vsak izgoreli vodstveni delavec pa štiri milijone švedskih kron.
Povečuje se tudi odsotnost z dela. Po ameriških podatkih izgorelost v povprečju poveča odsotnost z delovnega mesta za 24 odstotkov, stroški odsotnosti na zaposlenega pa so se od leta 2000 do leta 2001 povišali s 610 na 755 ameriških dolarjev. Vse več je tudi nezgod na delovnem mestu, saj so taki zaposleni nezbrani in nepozorni; od 60 do 80 odstotkov delovnih nezgod se zgodi prav zaradi tovrstnih razmer. Zaradi vsega tega naraščajo stroški boleznin, zlasti tistih, ki jih do 30 dni odsotnosti nosijo podjetja, pa tudi stroški za nadomestne delavce. Po kanadskih podatkih jih je za 10 milijard dolarjev na leto.
V podjetjih se povečuje fluktuacija, saj si kakovostni delavci poiščejo delovno okolje, v katerem se bolje počutijo (40 % menjav delovnih mest je posledica psihološko slabih delovnih razmer); najverjetneje podjetje prav zaradi tega najprej izgubi dobre in odgovorne delavce. Posledično se povečujejo stroški iskanja in usposabljanja novih delavcev, ki nadomestijo tiste, ki so zboleli ali odšli v druga podjetja. Po podatkih podjetja Xerox usposabljanje novega delavca podjetje v povprečju stane od 2.000 do 13.000 ameriških dolarjev, usposabljanje vodilnega delavca pa od 0,5 milijona do 1 milijona ameriških dolarjev.
Izsledki evropskih raziskav kažejo, da so ogroženi pripadniki vseh poklicev in vsa delovna mesta (Nizozemski statistični urad), najbolj pa z naslednjih področij:
1. izobraževanje,
2. gostinstvo in turizem,
3. proizvodnja,
4. poslovne storitve,
5. trgovina,
6. zdravstvo,
7. gradbeništvo,
8. transport in komunikacije,
9. kmetijstvo,
10. javna uprava,
11. druge storitve in kultura,
12. finančne ustanove.
Raziskava IRČV
Raziskava INŠTITUTA ZA RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV iz Ljubljane je potrdila, da so tudi v Sloveniji ogroženi pripadniki vseh poklicev in vsa delovna mesta, vendar izgorelost najbolj ogroža menedžerke in samostojne podjetnice.
V poklicih, ki zahtevajo pogoste osebne odnose z ljudmi (zdravstvo, storitve ...), se zaposleni pogosteje znajdejo v čustvenih okoliščinah, za katere so glede na svojo osebno zgodovino še posebno ranljivi. Izgorevanje zlasti ogroža zaposlene na delovnih mestih, ki zahtevajo nenehno usklajevanje raznovrstnih potreb in nasprotujočih si interesov (menedžment).
Pri nas med najmanj ogrožene poklicne skupine sodijo: strokovnjaki s področja zaposlovanja, finančniki in pravniki, asistenti v zdravstvu (srednje medicinske sestre, laboratorijski tehniki ...) in uradniki; najmanj ogroženi so upokojenci.
Med srednje ogrožene poklicne skupine sodijo: družboslovni strokovnjaki, pripadniki tehničnih poklicev s srednješolsko izobrazbo.
Med najbolj ogrožene poklicne skupine sodijo: menedžerji, dijaki in študenti, strokovnjaki tehničnih usmeritev, zdravniki in višje medicinske sestre, pripadniki storitvenih poklicev in strokovnjaki v javni upravi.