Duševne motnje

Duševna motnja je oznaka za bolezni, ki so jim skupne različne kombinacije bolezensko spremenjenega mišljenja, čustvovanja, zaznavanja in motenega obnašanja (vedenje) ter prizadetost spoznavanja in spomina. Zaradi teh simptomov je bolnik prizadet, slabše funkcionira in se manj učinkovito spoprijema z vsakdanjimi problemi. Duševne motnje so izraz bolezensko spremenjenih vedenjskih, psiholoških ali bioloških funkcij.

Kaj so duševne motnje?

Osnovne informacije o duševnih motnjah

Anksiozne motnje

Anksiozne motnje so skupina duševnih motenj, pri katerih je glavni simptom tesnobnost.

Obsesivno kompulzivna motnja

Prisilne misli in kompulzivna dejanja so pojavni znaki obsesivno kompulzivne motnje.

Izgorelost

O izgorelosti govorimo takrat, ko pretirano izčrpavanje skozi deloholizem ali drugo pretirano angažiranje privede do psihofizičnega zloma.

Motnje razpoloženja

Za motnje razpoloženja so značilne intenzivne in dolgotrajne spremembe čustvenih stanj.

Osebnostne motnje

Za motnje osebnosti sta značilni specifična osebnostna struktura in delovanje.

Motnje hranjenja

O motnjah hranjenja govorimo, ko hrana postane sredstvo za reševanje čustvenih stisk.

Disociativne motnje

Izraz disociativne motnje poudarja, da gre za izgubo povezave med spomini, zavedanjem, zaznavanjem in nadzorom nad vsemi temi procesi.

Somatizacijske motnje

Kadar nastanku telesnih bolezni botrujejo čustvene stiske, govorimo o psihosomatskih boleznih.

Psihotične motnje

Psihoza v najširšem smislu pomeni izgubo stika z resničnostjo.

Posledice epidemije koronavirusa na duševnem zdravju

Kratkoročne in dolgoročne posledice pandemije covida-19 na duševno zdravje