1.
Ljudje me hitro spravijo v bes.
2.
Pred drugimi skrivam svojo izčrpanost in stisko.
3.
Bojim se konfliktov.
4.
Čustvenim pritiskom se ne znam upreti, čeprav me močno jezijo.
5.
Razočaran/a sem vsakokrat, ko za svoje delo ne dobim priznanja.
6.
Pogosto se počutim, kot da je vsa odgovornost na meni.
7.
Če nimam vsega pod nadzorom, me skrbi, da bo šlo kaj narobe.
8.
Ljudje mi ne omogočajo, da bi bil/a samostojen/a (družina, partner/ka, nadrejeni, sodelavci).
9.
Sem nepotrpežljiv/a, že najmanjšo oviro ali nasprotovanje doživim kot provokacijo.
10.
Vse več stvari me močno jezi.
11.
Mislim, da bi ljudje okrog mene morali sami videti, kaj vse naredim zanje.
12.
Čutim krivdo in/ali sram, če ne zmorem vsega, kar se pričakuje od mene.
13.
Če ne delam, se počutim nekoristnega/no ali lenega/no.
14.
Vse več stvari me žalosti.
15.
Čutim, da neprestano dajem.
16.
Svoji čustev ne morem nadzorovati, zato občasno izbruhnem.
17.
Bojim se, da bi prizadela/a ali razjezil/a druge ljudi, če ne izpolnim njihovih pričakovanj.
18.
Razočaran/a sem in jezen nase, če ne zmorem več vsega, večkrat podvomim v svoje sposobnosti.
19.
Zdi se mi, da me drugi spoštujejo samo takrat, ko zanje naredim vse (družina, partner/ka, nadrejeni, sodelavci). b>
20.
Čutim odpor do ljudi, z nekaterimi sem prekinil stik .(družina, prijatelji, sodelavci, stranke).
21.
Raje ustrežem, kot da rečem NE.
22.
Tudi majhne spremembe pri delu ali v življenju me spravljajo v stisko.
23.
Za vse, kar gre narobe, se takoj čutim krivega/vo.
24.
Čutim jezo in/ali krivdo, ker me delo ne veseli.
25.
Razočarana sem nad ljudmi iz svoje okolice (družina, partner/ka, prijatelji, sodelavci).
26.
Čutim se skrajno ranljivega/vo, brez kakršnekoli obrambe.
27.
Strah me je, da bom razočaral/a ljudi in ostal/a sam/a, če se be ni toliko trudil/a.
28.
Zahteve ali pričakovanja drugih me spravlja v stisko in sprožijo občutek nemoči in/ali jeze.
29.
Drugi me ves čas potrebujejo (družina, partner/ka, prijatelji, nadrejeni, sodelavci).
30.
Kritika rezultatov mojega dela me močno prizadene in razjezi.
31.
Sem prezirljiv/a in ciničen/na.
32.
Bolečine ne doživljam kot opozorilo telesa, ampak kot oviro, ki jo je potrebno odstraniti.
33.
S sabo sem zadovoljen/na samo takrat, ko me kdo pohvali.
1.
Jaz moram, tudi če drugi ne zmorejo.
2.
Ves čas tečem tekmo sam/a s sabo.
3.
Razočaran/a sem nad svojim delom, do njega čutim odpor.
4.
Zanesem se lahko le nase.
5.
Delo je edina stvar, ki mi daje občutek varnosti.
6.
Če delo ni perfektno opravljeno, z njim nisem zadovoljen/na.
7.
Ne vem, kaj je bolj in kaj je manj pomembno.
8.
Začenjam več stvari hkrati, ki jih ne dokončam.
9.
Ne zmorem improvizirati.
10.
Težko se odločam.
11.
Opravljeno delo mi je pomembnejše od počitka.
12.
Ne dovolim si, da bi me občutek utrujenosti oviral pri delu.
13.
Delo se mi zdi najpomembnejše.
14.
Ko se zaženem v delo, bi lahko delal v nedogled.
15.
Brezdelje me naredi nervoznega/no.
16.
Neprestano odlagam zadovoljevanje svojih potreb ali želja.
17.
Po prihodu iz službe začnem delati doma.
18.
Naprezam se da bi čim hitreje končal/a z delom.
19.
Počitek si dovolim samo takrat, ko kdo prevzame vsaj del mojih obveznosti.
20.
Potrebe drugih so mi pomembnejše od mojih.
21.
Ne počenjam stvari, ki so namenjene le zabavi ali užitku.
22.
Odločanje me spravlja v stisko, zato ga prepuščam drugim.
23.
Ne dajem pobud ali predlogov.
24.
Kadar zbolim (se poškodujem), ne vzamem bolniških dopustov, ali pa delam med njimi.
25.
Brez pomisleka posegam po najodgovornejših in najobsežnejših delovnih nalogah.
26.
Kadar sem nervozen/na, me delo pomirja.
27.
Veliko delam, ker me je strah, da bom sicer razočaral/a ali razjezl/a druge (družina, partner/ka, nadrejeni, sodelavci…).
28.
Veliko delam, ker čutim pritisk, da morajo biti moji rezultati vedno perfektni in izjemni.
29.
Veliko delam, ker si ne smem dovoliti počitka, dokler dela ne končam.
30.
Veliko delam, ker postanem nervoze/na, če sem brez dela.
31.
Veliko delam, ker me skrbi, da dela ne bo opravil nihče razen mene.
32.
Veliko delam, ker sem (postal/a) deloholik.
1
2
3
4
5
1. Zdi se mi, da včasih skušam svojo vrednost dokazovati skozi sposobnost.
2. Moje samozaupanje je vse preveč odvisno od trenutnih dosežkov.
3. Od časa do časa se počutim manjvrednega/o, če nisem najboljši/a.
4. Včasih sem zadovoljen/na samo, kadar je moj dosežek izjemen.
5. Če ne obvladujem vsega, se mi zdi, kot da nisem jaz.
6. Čutim se krivega/vo, če ne zmorem vsega.
7. Kritika rezultatov mojega dela me spravi v negotovost.
8. Jezen/a sem nase, če zmorem manj kot prej.
9. Če ne delam, se počutim nekoristnega/no.
10. Strah me je, da bom razočaral/a ljudi in ostal/a sam/a,
kadar ne zmorem vsega.
11. Razočaran/a sem nad sabo, če ne zmorem več kot drugi.
12. Svoje sposobnosti merim po tem, koliko pohval dobim.
1
2
3
4
1. Raje sam(a) opravim večino stvari, kot prosim za pomoč.
2. Postanem nepotrpežljiv(a), ko moram čakati na druge ali kadar nekaj traja predolgo.
3. Zdi se mi, da se mi mudi in tekmujem s časom.
4. Razburim se, kadar me zmotijo pri delu.
5. Ostajam zaposlen(a) in ohranjam odprtih več možnosti.
6. Zalotim se, da opravljam dve ali tri stvari hkrati, npr. jem kosilo, delam zapiske in se pogovarjam po telefonu.
7. Preveč se obvežem, tako da sprejmem več dela, kot ga lahko opravim.
8. Občutim krivdo, kadar ne delam.
9. Pomembno je, da vidim konkretne rezultate svojega dela.
10. Bolj kot proces dela me zanima končni rezultat dela.
11. Stvari se ne odvijajo ali opravijo dovolj hitro zame.
12. Razburim se, kadar gredo stvari svojo pot in se ne izidejo tako, kot si želim.
13. Večkrat postavim isto vprašanje, pri čemer se ne zavedam, da sem nanj že prejel(a) odgovor.
14. Veliko časa v mislih načrtujem ter razmišljam o prihodnjih dogodkih, pri čemer se odklopim od tukaj in zdaj.
15. Ugotavljam, da z delom nadaljujem tudi takrat, ko so moji sodelavci že prenehali.
16. Razjezim se, kadar ljudje ne dosegajo mojih standardov perfektnosti.
17. Razburim se, kadar se znajdem v situaciji, ki je ne morem nadzorovati.
18. Sam(a) si z lastnim zadajanjem časovnih rokov ustvarjam občutek, da sem pod pritiskom.
19. Težko se sprostim, kadar ne delam.
20. Več časa delam, kot se družim s prijatelji ali ukvarjam s hobiji.
21. Zatopim se v projekt, da bi si zagotovil(a) dobro izhodišče še preden so vse njegove faze dorečene.
22. Razjezim se nase, kadar napravim tudi najmanjšo napako.
23. Več misli, časa in energije vlagam v delo kot v odnose z družinskimi člani in prijatelji.
24. Pozabim in ignoriram praznovanja, npr. rojstne dneve in obletnice.
25. Pomembne odločitve sprejemam preden poznam vsa dejstva in imam možnost, da razmislim o njih.
Copyright 2014. Bryan E. Robinson. Chained to the Desk: A Guidebook for Workaholics, Their Partners and Children and the Clinicians Who Treat Them. (New York: New York University Press). The Work Addiction Risk Test uporabljamo z dovoljenjem avtorja.
Pri navezovanju tesnih stikov z drugimi ljudmi nisem sproščen/a. Čeprav si želim imeti tesne
odnose, le težko popolnoma zaupam in se težko na nekoga popolnoma zanesem. Skrbi me,
da bom prizadet/a, če si bom dopustil/a priti z nekom preblizu.
Želim se popolnoma čustveno zbližati z drugimi ljudmi, toda pogosto ugotovim, da si drugi ne
želijo biti tako blizu z mano, kot bi si želel/a sam/a. Brez tesnih odnosov se ne počutim dobro
in včasih me skrbi, da me ljudje ne cenijo toliko, kot jaz njih.
Dobro se počutim brez tesnih čustvenih odnosov z drugimi ljudmi. Zame je zelo pmembno, da
se počutim neodvisen/na in samozadosten/na, ter da se drugi ljudje ne zanašajo name, niti
jaz nanje.
Brez težav se čustveno zbližam z drugimi ljudmi. Počutim se prijetno in varno, če se lahko
zanesem nanje in oni name. Prav nič me ne skrbi, da bi ostal/a sam/a, ali da me ljudje ne bi
sprejeli.
Radi bi vam postavil nekaj vprašanj o vašem čustvenem življenju, natančneje, kako nadzorujete ( to je, reguliranje in upravljanje ) svoja čustva. Spodnja vprašanja vključujejo dva različna vidika Vašega čustvenega življenja. Prvi je Vaše čustveno doživljanje, ali kaj čutite znotraj sebe. Drug je Vaše čustveno izražanje, ali kako pokažete svoje čustva z načinom govora, gestami, ali vedenjem. Čeprav se lahko nekatera od sledečih vprašanj zdijo podobna med sabo, se razlikujejo na pomemben način. Za vsako postavko, prosimo, da odgovorite z uporabo naslednje lestvice :
1
2
3
4
5
6
7
1. Kadar si želim začutiti bolj pozitivno čustvo (kot je veselje ali radost), spremenim to, o čemer razmišljam.
2. Svoja čustva zadržim zase.
3. Kadar si želim začutiti manj negativno čustvo (kot je žalost, jeza), spremenim to, o čemer razmišljam.
4. Kadar čutim pozitivna čustva, sem previden/na, da jih ne izrazim.
5. Kadar sem soočen/na s stresno situacijo, se pripravim do tega, da razmislim o njej na način, ki mi pomaga ostati miren/na.
6. Svoja čustva nadzorujem tako, da jih ne izražam.
7. Ko si želim čutiti bolj pozitivna čustva, spremenim način razmišljanja o situaciji.
8. Svoja čustva nadzorujem tako, da spremenim načina razmišljanja o situaciji, v kateri sem.
9. Kadar čutim negativna čustva, poskrbim, da jih ne izrazim.
10. Kadar si želim čutiti manj negativno čustvo, spremenim način razmišljanja o situaciji.