PSIHOTERAPIJA
Odločitev za psihoterapijo
Razlogi ZA
Kdaj na psihoterapijo? Zakaj jo izbrati? Kdo jo izvaja? Razlogi PROTI
Absolutne kontraindikacije Relativne kontraindikacije Izbira psihoterapije
Osnovne informacije
Katero izbrati? Svetovanje ali psihoterapija? Pravice pacientov Pravila psihoterapevtskega odnosa Kako poteka
Začetne seanse Terapevtski dogovor Terapevtska delovna aliansa Poskusne obravnave, terapija Psihoterapevtski pristopi
Analitična psihoterapija
Opis Razvojno analitična psihoterapija Skupinska analiza Vedenjsko kognitivna terapija
Opis Individualna VKT Humanistične - eksistencialne psihoterapije
Opis Sistemska psihoterapija
Opis Partnerska in družinska terapija Oblike psihoterapije
Individualna
Opis Skupinska
Opis Partnerska
Opis Družinska
Opis
Odločitev za psihoterapijo
Razlogi ZA
Kdaj na psihoterapijo? Zakaj jo izbrati? Kdo jo izvaja? Razlogi PROTI
Absolutne kontraindikacije Relativne kontraindikacije Izbira psihoterapije
Osnovne informacije
Katero izbrati? Svetovanje ali psihoterapija? Pravice pacientov Pravila psihoterapevtskega odnosa Kako poteka
Začetne seanse Terapevtski dogovor Terapevtska delovna aliansa Poskusne obravnave, terapija Psihoterapevtski pristopi
Analitična psihoterapija
Opis Razvojno analitična psihoterapija Skupinska analiza Vedenjsko kognitivna terapija
Opis Individualna VKT Humanistične - eksistencialne psihoterapije
Opis Sistemska psihoterapija
Opis Partnerska in družinska terapija Oblike psihoterapije
Individualna
Opis Skupinska
Opis Partnerska
Opis Družinska
Opis
Psihoterapevtski pristopi
ANALITIČNA PSIHOTERAPIJA
Analitično psihoterapijo imenujemo tudi psihodinamsko ali globinsko psihološko, saj je proces, ki poseže v celotno osebnost in njene temelje.
Izhaja iz Freudovega spoznanja, da se svojih občutkov in tudi motivov za svoje ravnanje vedno ne zavedamo v celoti, čeprav prav ta nezavedni del pogosto močno vodi naše doživljanje in ravnanje, iz česar izhajajo klasični psihoanalitični terapevtski pristopi.
Ta spoznanja so nadgradili še ego psihologija (razvoj osebnosti), psihologija self-a (razvoj samopodobe), ter teorija objektnih odnosov (odnos s pomembnimi odraslimi v otroštvu, skozi katere se čustveno in osebnostno oblikujemo obljukujemo).
Ta spoznanja so nadgradili še ego psihologija (razvoj osebnosti), psihologija self-a (razvoj samopodobe), ter teorija objektnih odnosov (odnos s pomembnimi odraslimi v otroštvu, skozi katere se čustveno in osebnostno oblikujemo obljukujemo).
pon.- pet. od 12. do 15. ure
Psihoterapija 031 711 621
Energijska psihologija 031 611 821
Psihoterapija 031 711 621
Energijska psihologija 031 611 821
RAZVOJNO ANALITIČNA PSIHOTERAPIJA
Cilj razvojno analitične psihoterapije je skozi osebnostno rast doseči take spremembe v osebnosti, zaradi katerih se trajno zmanjšajo težave in stiske.
Psihoterapevtski pristopi
VEDENJSKO KOGNITIVNA TERAPIJA (VKT, KVT)
Kognitivno vedenjske terapije izhajajo iz predpostavke, da misli vplivajo na čustva in vedenje.
Izhajajo iz behavioristične tradicije, kakor spadata Pavlov in Skiner.
Slednji je razvil teorijo operacionalnega pogojevanje, ki je temelj behavioristične terapije, po kateri posledice vedenja vplivajo na novo vedenje. Temu spoznanju so teoretiki (npr. Bandura) in praktiki dodali povezavo med mišljenjem in čustvi.
Običajno je pristop usmerjen v klientove težave »tukaj in zdaj« in se osredotoča na razvijanje skupnega pogleda klienta in terapevta na posameznikove težave. Klient in terapevt sodelujeta z namenom odkrivanja in razumevanja problemov v luči odnosa med razmišljanjem, čustvi in vedenjem.
Običajno je pristop usmerjen v klientove težave »tukaj in zdaj« in se osredotoča na razvijanje skupnega pogleda klienta in terapevta na posameznikove težave. Klient in terapevt sodelujeta z namenom odkrivanja in razumevanja problemov v luči odnosa med razmišljanjem, čustvi in vedenjem.
OPIS
Vedenjsko kognitivne terapije izhajajo iz predpostavke, da misli vplivajo na čustva in vedenje, ne pa zunanja dejstva, ko so ljudje, situacije in dogodki.
Psihoterapevtski pristopi
HUMANISTIČNE – EKSISTENCIALNE PSIHOTERAPIJE
Eksistencialni pristopi k psihoterapiji poudarjajo kapaciteto posameznikov, da izbirajo lastne življenjske izkušnje. Izhaja predvsem iz neoanalitičnih šol, ego in self psihologije ali gestalt psihologije. Vanjo sodijo različne šole z različnimi izhodišči, med katerimi so najpomembnejše:
• gestalt terapija poudarja, da posameznik nosi lastno odgovornost za svoj osebnostni razvoj.
• transakcijska analiza je celovita teorija osebnosti, komunikacije in psihopatologije. Izhaja iz humanistične filozofije, z osnovnim izhodiščem, da je vsak posameznik "v redu" = OK.
• realitetna terapija temelji na teoriji izbire, ki je psihologija notranjega nadzora; razlaga, zakaj in kako sprejemamo izbire, ki določajo našo življenjsko pot.
• logoterapija se osredotoča na reševanje človekovih težav in stisk skozi njegovo možnost svobode in odgovornosti. Osnovni pojmi so: svoboda volje, volja do smisla in smisel življenja.
• transakcijska analiza je celovita teorija osebnosti, komunikacije in psihopatologije. Izhaja iz humanistične filozofije, z osnovnim izhodiščem, da je vsak posameznik "v redu" = OK.
• realitetna terapija temelji na teoriji izbire, ki je psihologija notranjega nadzora; razlaga, zakaj in kako sprejemamo izbire, ki določajo našo življenjsko pot.
• logoterapija se osredotoča na reševanje človekovih težav in stisk skozi njegovo možnost svobode in odgovornosti. Osnovni pojmi so: svoboda volje, volja do smisla in smisel življenja.
Psihoterapevtski pristopi
SISTEMSKA TERAPIJA
Vsak sistem (skupina, družina, partnerska zveza) je razumljen kot sklop medsebojno povezanih enot. Vsako obnašanje in vsaka težava oz. simptom posameznika, je odraz akutne ali kronične motnje v emocionalnem ravnovesju celotnega sistema.
Intelektualne korenine pristopa ležijo v antropologiji in v kibernetiki. Med začetnike sistemske psihoterapije štejejo Batesona, Haleya in Ericksona. V ospredju obravnave je sistem, ki povzroča neustrezno vedenje klienta.
Sistemska psihoterapija je najbolj uporabna pri obravnavi družine, kjer vsak posameznik predstavlja del sistema in patologija družine ustvarja klientovo neustrezno vedenje. Terapevtova naloga je prepoznati vlogo, ki jo ima klient pri ohranjanju družinskega sistema in jo spremeniti. Čeprav ozadje družinske terapije pogosto vključuje celo družino, ta ni ne nujen ne zadosten pogoj za sistemsko spremembo
Sistemska psihoterapija je najbolj uporabna pri obravnavi družine, kjer vsak posameznik predstavlja del sistema in patologija družine ustvarja klientovo neustrezno vedenje. Terapevtova naloga je prepoznati vlogo, ki jo ima klient pri ohranjanju družinskega sistema in jo spremeniti. Čeprav ozadje družinske terapije pogosto vključuje celo družino, ta ni ne nujen ne zadosten pogoj za sistemsko spremembo
OPIS
Sistemske terapije so usmerjene na vedenje in medosebne odnose (socialne interakcije) pacienta z družino in okoljem.
PARTNERSKA IN DRUŽINSKA TERAPIJA
Intimni odnos med partnerjema poleg povezanosti zbuja tudi boleča čutenja, ki so znak nerazrešenih vsebin iz preteklosti.








