O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Malček 2. leto

Začetek obdobja preizkušanja samostojne aktivnosti (prakticiranja) sovpade s povečano zmogljivostjo gibalnega aparata – s prehodom iz plazenja v hojo. Prakticiranje poteka v prvi polovici drugega leta.

Malček vse bolj raziskuje okolico, kar ga oddaljuje od mame. Ker shodi lahko na svet gleda z nove perspektive, kar mu prinaša nova zadovoljstva pa tudi frustracije.

Zelo intenzivno se razvijajo otrokove miselne zmožnosti ter njegova individualnost. Komunikacija, zlasti besedna, olajša napredovanje osamosvajanja, saj mu omogoča, da obdrži stik s starši tudi takrat, ko ti niso v njegovem vidnem polju.

V tem času, nekateri ga zato imenujejo tudi »izvalitev«, se pri otroku začne oblikovati zavedanje samega sebe, ki je ločeno od matere. Pojavi se stavek: »Bom sam/-a!«

Matere, ki svojemu otroku dopustijo, da se začne osamosvajati skozi neodvisno raziskovanje, a ostajajo v varni bližini, svojemu otroku omogočijo, da občuti užitek ob širjenju meja svojega sveta.

Ker otroka vse bolj določa to, kar počne, se začne naslanjati namesto na veličastno zrcaljenje v dobri mami na idealiziran občutek vsemogočnosti (omnipotentnosti) močnega očeta. V tem obdobju je narcizem na višku. Otrok je očaran nad svojimi zmožnostmi in veličino svojega sveta.

Prakticiranje pa lahko prinese tudi zastrašujoče izkušnje, če opazi, da se je znašel brez mame, ker vseeno še vedno ni pripravljeno za daljšo ločitev od matere.

V drugi polovici prvega leta pa otrok prvič dobili pravi občutek, da je posameznik, ločen od svoje matere, kar je razburljiva in grozljivo odkritje hkrati, zaradi česar raste ločitveni (separacijski) strah .

Ob naraščajoči samostojnosti se zelo boji izgube matere, zaradi teh nasprotujočih si želja se vede ambivalentno. V nekem trenutku se matere oklepa, v naslednjem pa se otepa njene pozornosti in se podaja v raziskovanje. Potem spet steče k materi, kot da ga telesni kontakt ga napolni z novo energijo, s katero se podaja na nove dogodivščine. Tej fazi zaradi tega pravimo približevanje.

V tem obdobju začne vzpostavljati tudi nadzor na seboj, ki mu pomaga začeti graditi samozaupanje, občutek kompetentnosti.

Najbolj jasno se to kaže v toaletnem treningu, ko otrok zamenja užitek ob tem, da nekontrolirano sprosti izločanje urina ali blata za občutek kompetentnosti - samoobvladovanja in samozaupanja ob uspešnem zadrževanju izločanja.

Istočasno s tem se začne oblikovati odločanje: bom ubogal ali ne, bom nekaj naredil ali ne.

V fazi približevanja je značilna izmenjava želje po ponovnem združenju s primernim objektom (strah pred samostojnostjo, oklepanje matere) kot tudi strah, da bi ga ta »požrl«, pogoltnil (želja po samostojnosti). Take ambivalentne impulze je opaziti med odraslimi pri borderline osebnostni strukturi.

Pojavlja se posnemanje drugih in želja, da bi imeli tisto, kar imajo drugi, včasih tudi na silo. Za razliko od časa, ko so bili dojenčki, malčki opazijo, da odrasli ne zaznavajo avtomatično njihovih čustvenih potreb in se nanje vedno ne odzivajo, zato znajo biti posebno zahtevni in vztrajni glede materine pozornosti. Če je ne dobijo ali kadar ne dosežejo svojega, pogosto togotno izbruhnejo. Pojavljat se začne upor oziroma trma.

Zaradi nenehnega preizkušanja svojih zmožnosti skozi lastno aktivnost začenja proti koncu drugega leta počasi opuščati tudi fantazije omnipotence (vsemogočnost) ter grandioznosti (veličastnost) in graditi zdravo samozaupanje glede na lastne zmožnosti in meje. Če tega ne izpelje uspešno, ostane ujet v nihanju med vsemogočnostjo in nemočjo narcistične osebnostne strukture.