O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Bulimija

Je bolezen, za katero so značilna obdobja izrazitega prenajedenja s hrano, ki mu najpogosteje sledi zavestno izzvano bruhanje. Najpogostejši simptom bulimije je kompulzivno prenajedanje, nad katerim oseba nima nikakršnega nadzora, oseba poje skoraj vse, kar najde užitnega, toda le redko, ker bi bila zares lačna.

Zaradi nenavadno velike količine hrane, ki jo zaužije v kratkem času, bolnika popade paničen strah pred debelostjo, zato se zaužite hrane "znebi" z bruhanjem ali odvajali. Ob tem ritualu se izmenjujejo močni občutki krivde, jeze, gnusa, strahu in sramu zaradi prenažiranja in bruhanja, ki jih pomiri samo novo prenažiranje…

Poznamo dva tipa: purgativni tip, za katerega je značilno, da obdobju prenajedanja sledi bruhanje, jemanje odvajal in/ali diuretikov, ter nepurgativni tip, pri katerem obdobju prenajedanja sledi stradanje oziroma restriktivno hranjenje ter pretirana telesna vadba.

Pomembnejši vedenjski simptomi bulimije:

občutek, da ni mogoče nadzorovati prehranjevanja

hranjenje do točke nelagodja ali bolečine

pretirani obroki

zavetno izzvano bruhanje po jedi

pretirana telesna vadba

zloraba odvajal, diuretikov ali klistirja

izkrivljena, pretirano negativna telesna samopodoba

odhodi na stranišče po jedi ali med jedjo

nenormalno delovanje črevesja

Osebe z bulimijo nimajo nujno prenizke telesne teže.

Pogosto pa imajo poškodovane zobe, dlesni, otekle žleze slinavke in rane v grlu ter ustih. Na prstih in dlaneh pa so večkrat vidne rane in brazgotine.

Po mnenju strokovnjakov je ta motnja multikavzalno pogojena, prepleta se več različnih vzrokov – genetska predispozicija, družinske okoliščine, osebnostne značilnosti in sociokulturni vplivi.

Anoreksija je povezana z zavračanjem (vdiranja), bulimija pa je povezana z mešanimi, nasprotujočimi si občutki (do pomembnih oseb in sebe), ravno tako pa je odraz nejasnega razmejevanja med telesnim in psihičnim področjem. Tako, kot so pri anoreksičnih osebah meje pretoge, neprepustne (odklanjanje vnosa hrane), so pri bulimičnih nestabilne, se nenehno rušijo (prenajedanje zaradi čustvene lakote), čemur sledi zapiranje mej z zavračanjem (bruhanje).

V otroštvu so bili deležni nekonsistentne ali neprave »ljubezni«, ki jo je bilo na eni strani premalo, kadar pa je bila, jim je istočasno povzročala (psihične ali telesne) bolečine. Bulimija je zato pogost simptom pri tistih, ki so kot otroci doživeli spolno zlorabo. Roditelj, ki spolno zlorablja, svoje ravnanje pogosto označuje kot ljubezen do otroka.

»Ljubezen«, ki so jo dobivali, je bila zanje »neprebavljiva«, »strupena«. Na eni strani po njej hlepijo (se z njo prenajedajo), na drugi strani pa jo odklanjajo. Ker pa otroci potrebujejo ljubezen staršev, se ti mešani občutki lahko kažejo skozi bulimijo. Podobne mešane občutke lahko zasledimo pri tistih, ki so jim starši izmenično izkazovali naklonjenost, dokler so ji otroci ubogali, drugič pa so jih poniževali ali trdo kaznovali.

Določene situacije in dogodke lahko povečajo tveganje za nastanek motnje prehranjevanja. Ti dejavniki tveganja lahko vključujejo:

dekleta in ženske pogosteje obolevajo za bulimijo kot fantje in moški (8:1)

bulimija se pogosto začne v pozni adolescenci ali zgodnji odrasli dobi

prenaša se iz generacije v generacijo in med sorojenci

odziv okolja na spremembo teže (diete) lahko podpre motnjo

pri ljudeh, ki se počutijo manj varne v svojih družinah in do katerih so starši in sorojenci lahko preveč kritični, je povečano tveganje za bulimijo in druge motnje prehranjevanja

pri ljudeh z depresijo, anksioznimi motnjami in obsesivno-kompulzivno motnjo so bolj verjetne motnje prehranjevanja

športniki, igralci in televizijske osebnosti, plesalce in modeli imajo večje tveganje za anoreksijo

Danes v celotni populaciji za to motnjo zboli od 3 do 5 % oseb .

Če doživljate katero koli od teh težav, ali če mislite, da imate lahko motnje prehranjevanja, poiščite pomoč. Posledice nezdravljene bulimije so lahko tudi smrt.

Zdravljenje je predvsem psihoterapevtsko, simptome lahko pomagajo omiliti zdravila.