O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Rojstvo sorojenca

Starši na različne načine skušajo pripraviti starejšega otroka oziroma otroke na rojstvo novega člana družine. Največkrat jim skušajo predstaviti dobre strani tega, da je v družini več otrok – skupaj se boste igrali, ne boste sami in podobno. Ne glede na priprave pa otrok ob prihodu novega člana v družino doživlja različne, tudi neprijetne občutke, na katere se odziva na različne načine.

Kateri so ti občutki?

Predstavljajte si, da žena reče možu (ali mož ženi): »Ker te imam tako rada in ker mi je tako dobro s tabo, sem se odločila, da v družino pripeljem še enega moža. Prepričana sem, da se boš z njim dobro razumel, skupaj bosta lahko počela veliko stvari, na primer hodila na tekme ali pa si bosta pomagala pri domačih delih. Oba bosta enako moja in vaju bom imela enako rada. Upam, da si vesel tako kot jaz.« Se vam zdi, da bi bil mož (ali žena) te situacije vesel?

Niti najmanj, jasno, saj gre za tekmeca za naklonjenost. Enako doživlja starejši otrok. Mama se prve mesece najbolj posveča dojenčku, starejši otrok nenadoma ni več v središču pozornosti družine, vse občudovanje in navdušenje je namenjeno vsiljivcu. Starejši otrok je zato upravičeno ljubosumen in jezen na starše. Istočasno pa bo v stiski, ali ga mama zapušča, ali ga nima več toliko rada kot prej in podobno.

Pogosto starši od otroka pričakujejo (odkrito ali prikrito), da bo z njimi delil veselje ob dojenčku. Ker ima starejši otrok starše rad in ker jih ne želi razočarati, potlači svoje neprijetne občutke in si dovoli čutiti le tisto, ker meni, da starši od njega želijo.

Da se to ne bi zgodilo in da bi bilo rojstvo sorojenca za otroka čim manjša čustvena obremenitev, poskrbite, da starejšemu otroku namenite v prvih mesecih po rojstvu sorojenca čim več pozornosti in ljubezni. Ni dovolj, da se s starejšim otrokom več ukvarja oče ali stari starši, potrebuje tudi več pozornosti mame, da se ne bo čutil zapuščenega. Dovolite otroku, da izraža vse občutke, vnaprej se pogovorite z njim tudi o tem, da bo čutil ljubosumje in jezo in da ga imate vseeno radi, tudi če ne bo navdušen na dojenčkom in vami, ki ste ga prinesli domov.

Povabite ga zraven k dojenju in previjanju, da se ne bo čutil izključenega iz vajinega odnosa. Ne pričakujte, da bo z veseljem čuval mlajšega tekmeca za vašo ljubezen ali da se bo raje igral z njim kot z vrstniki. Zavedajte se, da se ti občutki pojavljajo tudi pri zelo majhnih otrocih, tudi pri tistih, ki se vam zdijo še premajhni, da bi se z njimi lahko vnaprej pogovorili.

Ti bodo svoje občutke izražali skozi spremenjeno vedenje (npr. nagajivost, uporništvo, jokavost…) ali pa s telesnimi težavami ali boleznimi. Oboje se lahko pojavi tudi pri starejših otrocih, težave se se lahko kažejo na vseh področjih, tudi pri šolskem uspehu.

V nobene primeru ne kritizirajte ali zavračajte starejših otrok zaradi njihovih občutkov do novega člana, ampak jim s svojim odnosom in ravnanjem pomagajte prebroditi stiske, ki jih ob tem občutijo.