O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Socialna anksioznost

Socialno anksioznost (socialno fobijo) prepoznamo po čustveni vznemirjenosti in tesnobnosti ob izpostavljenosti drugim, zaskrbljenost v zvezi s svojo socialno podobo, strahu pred nastopanje ali avtoriteto in podobno.

Ljudje s socialno fobijo občutijo močan strah pri socialnih stikih, že sama misel na druženje, zabave ali nastope jim lahko sproži čustveno stisko, tresejo se in se potijo. lahko se počutijo ujete in osamljene. mnogo ljudi je strah nastopati v javnosti, spoznavati nove ljudi, jesti ali pisati pred drugimi, se pogovarjati z nadrejenimi, celo uporabljati javna stranišča.

Ta občutek neugodja se lahko stopnjuje daleč preko običajne sramežljivosti, oseba zardeva, se poti, trepeta, ji gre na jok, ima pospešen srčni utrip, lahko pride celo do paničnega napada.

Zato se človek s to motnjo začne izogibati socialnim situacijam, ki ga spravljajo v stisko, včasih ta pripelje do delne ali popolne socialne izolacije.

Simptomi

močan strah med neznanimi ljudmi

strah pred situacijami, v katerih bi bili presojani

strah, da bi se ponižal in osramotil

strah, da bi drugi opazili zaskrbljenost

anksioznost, ki moti dnevno rutino, delo, šolanje ali druge dejavnosti

izogibanje, da bi govorili pred ljudmi ali počeli karkoli, kar bi vas lahko spravilo v zadrego

izogibate se situacijam, v katerih bi morda bili v središču pozornosti

Socialna anksioznost je pogosto povezana z nizko samopodobo, težavami pri uveljavljanju, negativnim samovrednotenjem, preobčutljivostjo za kritiko in šibkimi socialnimi veščinami.

Pri iskanju vzrokov za plašnost se je treba osredotočati na mešanico tako bioloških in psiholoških kot okoljskih dejavnikov, ponavadi pa je povezana z nizko samopodobo.

Vir zanjo so lahko negativne socialne izkušnje, najpogosteje pa družina, takšna, kjer namesto topline ponuja hlad, v kateri se starši bodisi pretirano zaščitniško ali pa pretirano kritično vedejo.

Velikokrat se ta motnja razvije tudi pri tistih, ki so pri starših doživljali nekonsistentno odzivanje – za enako ravnanje so bili lahko pohvaljeni ali pa kaznovani, ali pa so bila pričakovanja staršev prevelika in ob neuspehu pospremljena z jezo in zaničevanjem.

Številni dejavniki lahko povečajo tveganje:

• pri ženskah se pogosteje pojavlja, vendar morda zato, ker moški ponavadi skrijejo strah ali ga pa maskirajo z alkoholom. moški tudi redkeje poiščejo pomoč;
• nekatere raziskave kažejo, da je bolj verjetno, da se motnja, če jo imajo vaši najbližji sorodniki;
• nekateri strokovnjaki menijo, da je socialna anksioznost naučeno obnašanja.
• obstaja povezava med to motnjo in starši, ki so bolj nadzorujoči ali pretirano zaščitniški do svojih otrok;
• otroci, ki se srečujejo z draženjem, ustrahovanjem, zavračanjem, zasmehovanjem ali poniževanjem so lahko bolj nagnjeni k socialni anksioznosti. Tudi drugi negativni dogodki v življenju, kot so konfliktna družina ali spolne zlorabe, so povezani s to motnjo;
• otroci, ki so bolj sramežljivi, plašni ali zadržani v novem okolju ali on neznanih ljudeh, so lahko izpostavljeni večjemu tveganju;
• spoznavanje novih ljudi, govor v javnosti, predstavitev ali napredovanje na pomembno delo lahko sproži prve simptome socialne anksioznosti, čeprav imajo ti svoje korenine v adolescenci.

Večkrat se socialna anksioznost pojavi v srednjih najstniških letih in sčasoma mine. Lahko pa se okrepi ter zelo moti delovanje, napredovanje v poklicu in pridobivanje pozitivnih izkušenj v socialnem okolju. Tej motnji se rada pridruži depresija.

Socialna anksioznost je ena izmed najbolj pogostih psihičnih motenj. Njena razširjenost variira od 3-13%.

Osnovno zdravljenje anksioznih motenj je psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov pa zdravnik specialist psihiater lahko predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive).

Testirajte se: Socialna anksioznost