O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Borderline osebnostna motnja (struktura)

Borderline (globoko odvisna) osebnostna organizacija je dolgotrajna motnja v osebnostnem delovanju, za katero je značilna intenzivna čustvena nestabilnost. Vpliva na to, kako človek čuti sebe, kako vzpostavlja odnose z drugimi ljudmi ter kako se vede.

Zaradi popačene predstave o sebi se človek počuti manjvrednega in pomanjkljivega. Izbruhi jeze, impulzivnost in pogosto nihanje razpoloženja otežujejo ali onemogočajo vzpostavitev in ohranjanje ljubečih odnosov, ne glede na to, koliko si jih želi.

Za borderline osebnostno motnjo je značilna zelo raznolika simptomatika, ki je posledica manj zrelih prilagoditvenih mehanizmov ter sprememb v sami osebnostni strukturi. Simptomi lahko vključujejo:

Impulzivno in tvegano vedenje, kot so tvegane vožnje, spolnost, igre na srečo, popivanje in drogiranje

Intenzivna čustva, ki pogosto nihajo v ekstreme

Intenzivne ampak kratke epizode anksioznosti ali depresije

neustrezni izbruhi jeze, ki se včasih stopnjujejo so fizičnih spopadov

težave pri nadzoru čustev ali impulzov

samomorilno vedenje, samopoškodbeno vedenje

strah pred samoto

Osebe z borderline osebnostno motnjo so pogosto negotove o svoji identiteti, zaznavanje sebe in samopodoba se pogosto hitro spreminjata.

Včasih vidijo sebe kot zle ali slabe, in včasih pa se lahko počutijo kot da sploh ne obstajajo. Nestabilna samopodoba pogosto vodi v pogoste spremembe delovnih mest, prijateljstev, ciljev in vrednot.

Večina odnosov zaznamuje nihanje med ljubeznijo (oboževanjem) in sovraštvom do drugega. Nekoga v nekem trenutku idealizirajo, kar pa se pa nenadoma in dramatično spremeni v bes in sovraštvo ob najmanjšem nesporazumu.

Takrat ponavadi agresivno napadejo ali na hitro prekinjajo odnose, velikokrat pa s svojim nerazumljivim vedenjem prizadenem ljudi okoli sebe.

To je zato, ker imajo ljudje s to motnjo pogosto težave pri sprejemanju sivih področij – stvari so zanje črne ali bele. Pojavlja se separacijska in/ali dezintegracijska tesnoba, ponavadi kot napadi panike , anksioznost.

Depresivni znaki so ponavadi povezani s separacijskimi situacijami (situacije dejanske ali grožnje ločitve, izgube) in z občutki notranje praznine, ki se velikokrat mešajo z anksioznimi težavami. S tem je povezana tudi suicidalnost in pri nekaterih občasna psihotičnost. Polovica globoko odvisnih oseb se sooča z depresivno motnjo.

Osnovna težava borderline strukturiranih leži v nezrelih in modificiranih prilagoditvenih funkcijah osebnostri, ki se kaže kot motnja v prilagajanju.

Borderline osebnosti niso uspele zapustiti simbiotičnih (odvisnih) odnosov, ker nimajo dobre simbiotične izkušnje. Življenje je stalen konflikt med impulzom, da hočejo odrasti ter postati samostojni, odgovorni odrasli, in obrambnimi funkcijami, ki preplavijo s tesnobo, kadarkoli stori kaj takega, kar podpira razvoj, saj je takšno vedenje povezano s strahom pred izgubo dobre matere (separacijo - izgubo).

Brez ljubezni »dobre matere« se evforija borderline strukturuanega spremeni v obup in njegova podobe o sebi se iz predstave o sebi kot dobri osebi spremeni v predstavo sebe kot slabi osebi. Namesto hvale in poveličevanja pričakuje kritiko in napade s strani »slabe matere" .

Razvojni zastoj ali popačenje, ki vodita v tako strukturo, ponavadi najdemo globoko v simbiozi, v najzgodnejšem odnosu povezanosti med materjo in dojenčkom, kadar je bil materin odnos do otroka nestalen, nekonsistenten, nepredvidljiv, kadar je nihal med pretiranimi izbruhi ljubezni (»opičja ljubezen«) in trdim zavračanjem otroka.

Velik pomen za oblikovanje globoko odvisne strukture ima torej nekonsistenten odnos (idealizirano sprejemanje – nekritično zavračanje) v najzgodnejšem otroštvu; premalo sprejemanja s strani staršev pripelje do slabše samopodobe, visoke odvisnosti od staršev (in kasneje drugih ljudi) in težave pri kakršnikoli ločitvi (separaciji).

Takšen človek se zato ponavljajoče giblje med iskanjem odvisnosti ter kontraodvisno (uporniško) borbo za samostojnost.

Staršem ljudi z globoko odvisno osebnostno motnjo so pripisovali zavračanje ali zanemarjanje otroka, neprimeren in nestalen čustveni odnos do otroka in številne nadomestne objekte za mater in očeta v zgodnjem otroštvu.

Zato nekateri ljudje s to motnjo svoje starše označujejo kot nepozorne ali pa nasprotno kontrolirajoče, ali celo zlobne. Pogosto so primarne družine ljudi s to motnjo v zgodnjem bolnikovem otroštvu doživele pomembno smrt ali ločitev.

Nekateri dejavniki v zvezi z razvojem osebnosti lahko poveča tveganje za razvoj borderline osebnostne motnje. Ti vključujejo:

• Tveganje je večje, če ima enako motnjo ožji družinski član;
• Veliko ljudi s to motnjo poroča o spolnem ali telesnem zlorabljanju v otroštvu;
• Nekateri ljudje so opisati hudo čustveno prikrajšanost, zanemarjanje in zapuščanje v otroštvu.

6 odstotkov ljudi se sooča z borderline osebnostno motnjo, več kot s shizofrenijo ali bipolarno motnjo skupaj.

Osnovno zdravljenje borderline osebnostne motnje je psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov pa zdravnik specialist psihiater lahko predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive).

Če so krize zelo močne (samopoškodovanje, suicidalnost….), je včasih potrebna hospitalizacija.

Testirajte se: Borderline osebnostna motnja