O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Generalizirana anksiozna motnja

Za generalizirano anksiozno motnjo je značilna pretirana, trajna in generalizirana bojazen, ki ni omejena na kako posebno zunanjo okoliščino. Gre zaskrbljenost, ki po definiciji traja več kot polovico dni v tednu v času 6 mesecev in je v zvezi s številnimi dogodki ali aktivnostmi.

Simptomi

občutek ogroženosti brez jasnega vzroka

občutek šibkosti

napetost in nesposobnost sprostitve

znižana frustracijska toleranca

motnje koncentracije

vztrajna zaskrbljenost

motnje spanja z občasnimi morami

glavobol

krči v trebuhu z občasnimi driskami in bruhanjem

pogosto odvajanje seča

potenje, zardevanje, tresavica

občutek cmoka v grlu

Poleg naštetih se pogosto pojavljajo še simptomi depresije, na primer zgodnje zbujanje ali splošen občutek nemoči in utrujenosti.

Točen vzrok anksioznih motenj ni povsem jasen. Nevrobiološka razlaga anksioznih motenj vključuje neravnovesje nevrotransmiterjev kot so serotonin, dopamin ali noradrenalin. genetske razlage govorijo o genetski ranljivosti.

Zunanji stresor, ki sproži anksioznost, so lahko različne spremembe in travmatični dogodki.

Epidemiološke in klinične raziskave pa so pokazale na pomembnost dejavnikov znotraj družine, kot so hiperprotektivnost, prevelik nadzor in kriticizem, v nekaterih primerih pa tudi zloraba otrok.

Otroci tudi lahko ponotranjijo anksiozno vedenje staršev kot čustveni in vedenjski vzorec, Vse to opozarja na psihodinamsko ozadje teh motenj.

Ker pa te zgodnje izkušnje vplivajo na razvoj osebnosti, se dobesedno vgradijo v osebnostno strukturo, so anksiozni simptomi lahko tudi znak osebnostnih motenj.

Prvi vzrok za nabiranje napetosti, ki se izraža skozi simptome anksioznosti, so potlačeni občutki, drugi vzrok za nabiranje tesnobe pa sta strah pred izgubo in strah pred izničenjem (separacijska in dezintegracijska tesnoba).

Če postane tesnoba premočna, se lahko nenadzorovano razbremeni.

1. Potlačevanje občutkov

Na zunanje pritiske (stres, obremenitve, izgube) ali notranje pritiske (nasprotujoče želje ali konflikti med zunanjimi zahtevami in notranjimi potrebami) se odzovemo z obrambnimi mehanizmi, ki pa so lahko bolj ali manj učinkoviti.

Na primer – partner/-ka gre na zabavo s prijatelji. Ker se bojimo partnerja/ko izgubiti, temu ne nasprotujemo (ne postavimo meje, se ne pogajamo), a smo jezni nanj/o, ker nas pusti samo/samega. Ker si jeze ne upamo izraziti, jo odrinemo oziroma potlačimo.

Odrinjena jeza (ne glede na to, ali si jo priznamo ali ne) pa se kot napetost nabira v nas in terja razbremenitev.

Če napetosti ne razbremenjujemo sproti (izražamo), se ti neprijetni občutki in čustva (jeza, žalost, strah, prizadetost, nemoč...) nabirajo v nas in se kažejo vse večja tesnoba oziroma anksioznost.

2. Strah pred izgubo in izničenjem

Kadar zgodnje izkušnje v odnosu s starši ne podpirajo ustreznega osebnostnega zorenja, proces čustvenega osamosvajanja ostane neizpeljan oziroma nezadostno izpeljan. Zaradi tega se človek kasneje ne zmore odraslo navezovati, ampak ostaja (simbiotično) odvisen.

Zaradi teh vztrajajočih ostankov odvisnih vezi lahko ob vsaki realni ali grozeči ločitvi oziroma izgubi doživljamo izredno neprijetne občutke notranjega nelagodja, ki nam sporočajo, da sta naša varnost ali naša samopodoba ogrožena. Ker je vezana na ločitvene situacije, to tesnobo imenujemo separacijska tesnoba.

A že vstopanje v odnos lahko zbudi istočasno tudi strah pred izgubo odnosa. Zaradi tega stalno prisotnega strahu je so odnosi ambivalentni - polni nasprotujočih si notranjih motivov in občutkov (ljubezen-sovraštvo).

Na eni strani si človek želi stran (da bi preprečil izgubo), istočasno pa se temu impulzu z vso močjo upira in ob misli na izgubo doživlja občutke groze in izničenja.

Ta groza je podobna strahu, kot bi ga doživljalotrok, ki je (v resnici) življenjsko odvisen od ohranitve prežemajoče povezanosti z mamo.

Občutek izgube (dela) samega sebe in strah, da ne bomo mogli preživeti, ki ga ta zbudi, imenujemo dezintegracijska tesnoba.

Tiipične situacije, ki lahko sprožijo patološko tesnobnost, so odhod od staršev, rojstvo otroka, izguba partnerja, odhod otrok od doma, selitev, menjava službe, celo odhod na dopust ipd.

Čeprav smo kot odrasla oseba sposobni ločitev speljati in preživeti, nam te situacije lahko vzbudijo podobne občutke – razpad naše samopodobe ali samovrednotenja. Človek si očita, da je do ločitve je prišlo zaradi tega, ker je slab, se ni dobvolj potrudil, Lahko pa pride tudi do občutkov, da brez druge osebe ne moremo preživeti (izguba smisla, praznina, strah pred smrtjo…).

Vse to se lahko izraža skozi nedoločene, a zelo močne tesnobne simptome, ki se lahko stopnjujejo do paničnih napadov.

3. Nenadzorovana razbremenitev napetosti

če občutke odrivamo, tlačimo, postanejo sčasoma notranji pritiski tako močni, da se razbremenijo "mimo naše volje". Enako razbremenjevanje se dogaja, če so naši obrambni mehanizmi prešibki ali premočni in niso ustrezno kos pritiskom.

Obstajata dva načina takega "nenadzorovanega" razbremenjevanja, Izbruh (acting-out) ali telesno odreagiranje (acting-in). Acting-out se izrazi kot čustven izbruh, ki je lahko tudi skrajno agresiven. acting-in pa pomeni razbremenjevanje skozi telo - od omotic, glavobolov do paničnih napadov, somatizacij oziroma do psihosomatskih obolenj.

• Pri ženskah je diagnoza anksiozna motnja pogostejša kot pri moških (razmer je 3:2);
• pri otrocih, ki so utrpeli zlorabe ali travme ali so bili priča travmatičnih dogodkov, je tveganje za razvoj anksiozne motnje večje,
• kronična bolezen ali huda akutna bolezen, kot je npr. rak, lahko povzroči veliko skrbi glede prihodnosti;
• velik stresni dogodek ali dolgotrajno kopičenje manjših stresnih življenjskih situacij lahko sproži pretirano zaskrbljenost;
• ljudje z nekaterimi osebnostnimi značilnostmi (npr. višji nevroticizem) so bolj nagnjeni k anksioznim motnjam. Tudi osebnostne motnje pogosto povezane z anksioznimi motenjami
• anksiozne motnje se lahko prenašajo iz generacije v generacijo;
• zloraba drog ali alkohola lahko povzročita ali poslabša anksioznost.

Večina oseb je poročala, da se je motnja pojavila v otroštvu ali adolescenci. Navadno so osebe s to motnjo že od nekdaj bolj občutljive in zato doživljajo nekoliko več tesnobe. Potek je kroničen in fluktuirajoč, ob stresu se stanje poslabša. Podatki kažejo, da pojavljanje hudih življenjskih dogodkov pospeši nastanek motnje.

Anksioznost sodi med dobro ozdravljive motnje. Pojavlja se pri 15 do 20 % populacije, v vseh starostih, tako pri otrocih, kot tudi pri starejših. Prizadenejo oba spola, čeprav so pri ženskah pogostejše. Pogostost pojavljanja generalizirane anksiozne motnje je 3-5 % med odraslo populacijo.

Osebam s pretirano anksioznostjo je priporočeno, da najprej opravijo zdravniški pregled, ki bo izločil druge možne vzroke za anksioznost. Če je oseba potrjeno dobrega zdravja, je priporočeno diagnosticiranje te motnje pri psihiatru ali psihologu, ki ima izkušnje z zdravljenjem anksioznostnih motenj.

Kdaj po strokovno pomoč?

• kadar simptomi vplivajo na vaše delo, medosebne odnose ali druge dele vašega življenja,
• če ste depresivni, imate težave z odvisnostjo od drog ali alkohola oziroma imate druge psihične težave,
• se vam zdi, da je vaša tesnoba lahko povezana s telesnimi zdravstvenimi težavami,
• nemudoma, če se pojavijo samomorilne misli!

Osnovno zdravljenje anksioznih motenj je psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov pa zdravnik specialist psihiater lahko predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive).

Testirajte se: GAM