O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Narcistična osebnostna motnja (struktura)

Narcistična osebnostna struktura sodi med mejne (manj zrele) strukture osebnosti. Kaže se kot pretiran občutek lastne pomembnosti in globoka potreba po občudovanju.

Za narcistično osebo bi lahko poenostavljeno rekli, da preveč upošteva le svoj pogled na svet kot edini pravilen, dober in z najboljšimi nameni. Ampak za to masko visokega samozaupanja leži krhka samopodoba, občutljiva na najmanjšo kritiko. Za narcistične osebnosti je torej značilen razcep v samopodobi: na zunanjo (javno) idealno in grandiozno ter razvrednoteno notranjo, ki je zelo krhka in ranljiva. Zunanja samopodoba služi temu, da ščiti krhko notranjo pred občutkom razvrednotenja, torej da ohranja samospoštovanje.

Simptomi

grandiozno občutenje lastne pomembnosti (pretiravanje o lastnih dosežkih in talentih, pričakovanje, da bodo drugi opazili njegovo/njeno superiornost brez merljivih dosežkov),

prezavzetost s sanjarjenjem o brezmejni uspešnosti, moči, odličnosti, lepoti ali idealni ljubezni,

prepričanje o lastni enkratnosti in posebnosti, ki ju lahko razumejo le najodličnejši posamezniki in ustanove

zahteva po pretiranem občudovanju

nerealno pričakovanje naklonjenega ravnanja ali samodejnega zadovoljevanja pričakovanj

izrabljanje drugih za dosego lastnih ciljev

pomanjkanje empatije

zavist do drugih ali prepričanje, da so zavistni drugi

arogantno in vzvišeno vedenje

Testirajte se: Narcistična osebnostna motnja

Narcistično osebnostno motnjo prepoznamo po izredni občutljivosti za vsakršno kritiko ali neupoštevanje ter po izredno močni potrebi po ljubezni, podpori in občudujoči ustrežljivosti.

Sebe brezpogojno ljubi, druge pa želi obvladovati, nadzorovati. Ob izgubi podpore ali ob znakih, da je oseba nepopolna, pa grandiozno doživljanje samega sebe razpade in pojavi se stroga samokritika. Pri narcističnih ljudeh opazimo občutek posebnosti, izjemnosti, "drugačnosti", posebnega mesta. So brez vsake empatije in vzvišeni do drugih.

Njihova slika sveta in ljudi je črno-bela, ki pa se nenehno spreminja iz pozitivne v negativno in obratno. Slika se spreminja glede na to, ali drugi (npr. partner/ica) zadovoljuje potrebe narcističnega človeka. Dokler jih zadovoljuje in pristaja, da se vede tako, kakor narcističen človek od drugega pričakuje, jo/ga idealizira, vendar ta hitro izgubi veljavo, če ne igra predpisane vloge.

Takrat postane narcistično moteni ljudje poniževalni, cinični, ignorantsk in drugega skušajo razvrednotiti. Zaradi nezmožnosti navezovanja globljih čustvenih odnosov imajo pogosto občutek odtujenosti od ljudi.

Pogosto so preokupirani z zdravjem (psihičnim in fizičnim), videzom. Večino časa se počutijo negotove. Muči jih notranja praznina, občutek nesmiselnosti obstoja in utrujenosti od življenja. Svoje potrebe skušajo impulzivno zadovoljevati po principu tukaj in zdaj, s čemer zmanjšujejo občutek napetosti.

Partnerske zveze takih osebnosti so funkcionalne in služijo samopotrjevanju. Večinoma so kratkotrajne, razen ko srečajo partnerja s komplementarno (dopolnjujočo se) patologijo osebnosti. Za partnerja pogosto izbirajo osebo, ki je podobna njim (torej tudi nosi narcistične poteze) ali pa osebo, kakršna bi radi bili (njihovemu idealu), da se lahko z njim simbiotično zlijejo.

Ker so nesposobni ustvariti in vzdrževati kvalitetne in zrele čustvene odnose, je partnerstvo z narcistično motenim človekom zelo težavno.

Partnerstvo obstaja, dokler od partnerja dobivajo dovolj posrednih in neposrednih potrditev. Ker so od potrditev odvisni, so do partnerja izrazito posesivni. Od njega pričakujejo, da jim bo nadomestil čustvene prikrajšanosti (lakoto po ljubezni), ki jo nosijo iz otroštva in ki je nikdar ni mogoče potolažiti.

Kadar pri partnerju začutijo sled samostojnosti (drugačno mišljenje, ravnanje...), jih preplavi neobvladljiv strah (separacijska tesnoba), da bodo partnerja izgubili, saj partnerja doživljajo le kot podaljšek sebe in ne morejo razumeti, da se partnerjeve potrebe lahko drugačne od njihovih. Ta strah pa sproži bes in še večjo potrebo po nadzoru, partnerja istočasno izničuje, razvrednoti in od njega zahtevajo izjemno velike dokaze ljubezni in pripadnosti.

Zato v čustvenem odnosu do partnerja močno nihajo - od idealizacije do izničenja, s takim vedenjema pa narcistično moten človek sčasoma uniči tisto, česar si najbolj želi - kvalitetne partnerske zveze, sprejetosti in ljubezni. Tak odnos torej obstaja le, dokler so v njem narcističnemu partnerju zadovoljene njegove potrebe po grandioznem samopotrjevanju.

Za razliko od čustvenih odnosov so lahko v drugih odnosih in življenjskih situacijah, v katerih ni potrebna čustvena vpletenost, tudi izrazito uspešni (npr. profesionalno področje).

Odnos z narcistično osebo je mogoče prepoznati po nekaterih značilnostih:

• nezmožni so prisluhniti drugim, ne zanimajo jih potrebe drugih (npr. časovni roki, želje…);

• nezmožni so priznati napake navzlic dokazom o njihovem "napačnem" vedenju;
• se hladno ali pretirano praktično odzivajo v medosebnih odnosih, dajejo občutek oddaljenosti ali se površno čustveno odzivajo;
• lahko so nagnjeni k hudim izbruhom jeze;
• sposobni so trajni prekiniti odnos s prijateljem zaradi namišljenega ali dejanskega prestopka;
• ponosni so na dosežke otrok, pogosto pa istočasno pretirano nadzorujejo pri njihovih usmeritvah in dejavnostih. Opaziti je nadpovprečno zanimanje za družbeni status in pomembnost.

Nekaj osnovnih nasvetov za vzdrževanje odnosa z osebo narcističnega tipa:

• Odnos zadržite na praktični ravni tudi v dvomljivih, mučnih in prenapetih situacijah. Narcistični ljudje se dobro odzivajo na doseganje praktičnih ciljev, svojih ali tujih. Zato določite jasne cilje in smernice in okvire.

• Obdržite distanco v odnosu, kadar ta ni recipročen in vas obremenjujei. Narcistična oseba ni zmožna razumeli tujih čustvenih potreb, Trud, da bi jih nanje opozarjali, je brezploden in frustrirajoč. Svoje čustvene potrebe (npr. potreba po čustveni opori) zadovoljite v drugih odnosih;

• Če se znajdete v stalnem nesoglasju s takšnimi osebami, je morda koristno, da si določite nekatere omejitve ali notranje smernice v odnosu z njimi (npr. določite si področja razprav);

• Če se čutite, da vas skuša narcistična oseba preveč nadzorovani ali manipuliranii , ne poskušajte tega z njo razčiščevati, saj ta ne bo mogla spremeniti svojega vedenja. Najbolje je, da kratko in jedrnato poveste, kaj počnete in kdaj in ne razpravljajte;

• Ne iščite rešitev skozi konflikt . Narcistični bes je rušilen, največkrat pripelje do prekinitve stikov. Možnost fizičnega nasilja ni običajna, vendar je ni za zanemariti. Zato se je olj smiselno se je izogniti konfliktu in poiskati konstruktivnejše pristope;

• Tistim v delovnem odnosu z narcističnimi osebami je ponavadi namenjena vloga, da krepijo in poveličujejo njihove predstave o lastni vrednosti. Odklon od teh vlog ponavadi pripelje do nezadovoljstva, ki lahko vodi tudi do izbruhov.

Če ste podrejeni narcističnemu menendžerju:

izogibajte se kritiki,
pokažite občudovanje,
ne zasenčite jih; bagatelizirajte svoje dosežke in ambicije,
dokumentirajte svoje delo,
gradite odnose z predpostavljenim,
bodite pozorni na druge pozicije in možnost nove službe,
ne jemljite osebno njihovega vedenja.

Pazljivi pa morajo biti tudi tisti, ki so takim menendžerjem nadrejeni in v tem primeru zato:

zavarujte svoj hrbet,
ne spreglejte znakov, ki kažejo, da bo prišlo do težav,
ne verjemite jim bolj kot njihovim podrejenim,
dajte jih na mesto, kjer ne morejo narediti hude škode,
razmišljajte o tem, da bi se jih znebili,
razmišljajte o možnosti prisotnosti depresije, anksioznosti ali alkoholizma,
ocenite ali gre za priučen, pridobljen ali za narcisizem, ki izhaja iz zgodnih faz posameznikovega razvoja in če ga je moč modificirati s pomočjo terapevta,
za te ljudi preskrbite terapevta itd.

Pri narcistična osebnosti težišče motnje ni v prilagoditvenih funkcijah, temveč v doživljanje sebe - v samopodobi oziroma identiteti (selfu), čeprav je njena struktura osebnosti lahko v osnovi mejna

Značilen zanje je sram in zadrega ter strah pred izkušnjami, ki ogrožajo samopodobo, ki bi lahko pripeljale do razvrednotenja - izgube samospoštovanja, kohezivnosti, stalnosti, avtonomije ter telesne predstave o sebi.

Na eni strani ima tak človek veličastne in/ali vsemogočne fantazije o sebi, ob istočasno prisotnem samozaničevanju v primeru neuspeha.

Take lastnosti oblikujejo specifične oblike odnosa staršev do otroka, ki dojenčka sprva brezmejno občudujejo in obožujejo, hkrati pa ga že doživljajo kot nadpovprečno sposobnega ter običajno že takoj, ko otrok shodi, nenadoma zahtevajo pretirano mero samostojnosti.

Da bi se zaščitil, otrok oblikuje navidezno samozadostnost, za katero skrije svojo negotovost in ranljivost, ta samozadostnost pa ni nič drugega, kot poskus, da bi zadovoljil starševska pretirana pričakovanja.

Kadar pa mu to navzlic velikemu trudu ne uspe, so starši razočarani in jezni in otroka razvrednotijo, tako čustveno kot osebnostno.

Razcepljena samopodoba je posledica teh dvojnih skrajnih sporočil: grandioznega dela ob pohvali in razvrednotenega ob najmanjši kritiki.

Dejavniki tveganja za narcistični osebnostne motnje, lahko vključujejo:

• Starševsko zavračanje otrokovih strahov in potreb;
• izmenjevanje pretiranih pohval in razvrednotenj;
• pomanjkanje naklonjenosti in pohval v otroštvu;
• panemarjanje in čustvene zlorabe v otroštvu;
• pepredvidljiva ali nezanesljiva starševska skrb;
• učenje manipulativnih vzorcev obnašanj od staršev.

Otroci, ki se od svojih staršev učijo, da je ranljivost nesprejemljiva, težje razvijejo sposobnost empatije za potrebe drugih. Lastne čustvene potrebe pa skrijejo za veličastnim, egoističnim vedenjem, ki je namenjeno temu, da dajejo vtis čustvene neranljivosti.

Strokovnjaki ocenjujejo, da je narcistična osebnostna motnja postala zelo pogosta, zajema dobro četrtino psihopatologiji. Nekateri ocenjujejo, da za to motnjo trpi kar desetina populacije.

Osnovno zdravljenje narcistične osebnostne motnje je psihoterapevtsko.

Testirajte se: narcistična osebnostna motnja