O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Kompulzivno prenajedanje

Kompulzivno prenajedanje je motnja, ki se kaže v ponavljajočem se intenzivnem prenajedanju, pri čemer oseba nima nadzora nad hranjenjem in kasneje ne sledijo vedenju za zniževanju telesne teže.

Vedenjski in čustveni znaki in simptomi so:

prenajedanje

veliki obroki tudi kadar človek ni lačen

med prenajedanjem hitro uživanje hrane (goltanje)

depresija, tesnoba

pogoste diete, po možnosti brez izgube teže

med prenajedanjem ni kontrole, sledi občutek krivde in sramu

Po mnenju strokovnjakov je ta motnja multikavzalno pogojena, prepleta se več različnih vzrokov – genetska predispozicija, družinske okoliščine, osebnostne značilnosti in sociokulturni vplivi.

Pogosto je ta motnja povezana tudi z anoreksijo ali bulimijo.

Nekateri strokovnjaki menijo, da kompulzivno prenajedanje ustreza vsem kriterijem zasvojenosti: izgubi kontrole nad zaužito hrano, psihični in fizični odvisnosti od hrane, abstinenčnim simptomom ter negativnim posledicam (povečana telesna teža, socialna izolacija ...).

Hrana deluje kot zaviralec ali vzpodbuda: umirja, otopi občutke in čustva, ublaži bolečino.

Vpliv družinskih dejavnikov seže v najzgodnejše otroštvo, strokovnjaki ugotavljajo, da so bile matere debelih otrok negotove in so do svojih otrok gojile nasprotujoče si, mešane (ambivalentne) občutke. Ker so bile zbegane zaradi lastnih občutkov, da bi jih prikrile pred samo seboj, so otroke pretirano hranile (prestopale, vdirale čez otrokove meje) in bile pretirano zaščitniške (zavirale samostojnost) ter nadzorujoče. Hotele so doseči, da bi se otrok počutil ljubljenega. Hrana naj bi jim dala občutek varnosti in zadovoljstva.

S tem so nadomeščale ključni vidik odnosa mati-otrok - s hrano so nadomeščale čustveni stik in bližino, ki je zaradi svojih mešanih občutkov niso zmogle dajati. Napolniti želodec z (materinim) mlekom je zato pomenilo istočasno tudi doseči pomirjanje in je pomenilo istočasno napolniti se z ljubeznijo, zaupanjem, varnostjo, kar bi sicer dobivali skozi čustveno bližino. Hrana tako postane simbol in nadomestek za bližino in ljubezen.

Posledica je, da tak človek za pomirjanje napetosti in tesnobe potrebuje hrano. Zato je kompulzivno prenajedanje pogosto povezano tudi s pomanjkanjem samospoštovanja, nizko samopodobo, depresivnostjo, anksioznostjo, perfekcionizmom, šibkim nadzorom nad impulzi, občutki krivde, črno belim doživljanjem sveta, nizko frustracijsko toleranco, strahom pred bližino itd.

Ker so te osebe največkrat odraščale pod močnim (zunanjim) roditeljskim nadzorom (ali povsem obratno – zanemarjane), niso razvile ustreznih mehanizmov (notranjega) nadzora. Zato kljub neprestanim poskusom vzpostavitve kontrole nad prehranjevanjem in kljub močnim občutkom krivde ne zmore nadzorovati in ustaviti prisile po prenajedanju, oziroma to zmore le za kratek čas.

Nekontrolirano hranjenje običajno spremlja tudi občutek izgube kontrole (…ne morem se brzdati pri hrani…). Pogosto lahko opazimo vzorec cikličnega izmenjavanja odrekanja hrani (lahko celo stradanje), čemur sledi prenajedanje. Telesna teža kompulzivnih jedcev je lahko normalna ali le rahlo povečana, lahko pa je tudi prekomerno povečana.

• Dekleta in ženske pogosteje obolevajo za kompulzivnim prenajedanjem kot fantje in moški (8:1);
• Kompulzivno prenajedanje se pogosto začne v pozni adolescenci ali zgodnji odrasli dobi;
• Prenaša se iz generacije v generacijo in med sorojenci;
• Odziv okolja na spremembo teže (diete) lahko podpre motnjo;
• Pri ljudeh s kompulzivnim prenajedanjem opazimo pisano zgodovino diet, pogosto že od otroštva;
• Prisotne so tudi druge vedenjske in čustvene težave: impulzivnost oziroma pomanjkanje nadzora nad seboj, zloraba alkohola ali drog, depresija itd. Kompulzivni jedci se težko soočajo s stresnimi situacijami, jezo, skrbmi.

Danes v celotni populaciji za to motnjo zboli od 3 do 5 % oseb .

Ob simptomih kompulzivne motnje hranjenja je potrebno poiskati strokovno pomoč pomoč v najkrajšem možnem času. Motnje prehranjevanja se navadno ne izboljšajo same, če je ne zdravimo, lahko se celo poslabšajo. Zdravljenje je predvsem psihoterapevtsko, simptome lahko pomagajo omiliti zdravila.