O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Opis psihotične motnje

Psihoza v najširšem smislu pomeni izgubo stika z resničnostjo. Pri shizofreniji pride do izgube stika z resničnostjo zaradi nepovezanosti med posameznimi deli duševnosti (fragmentacija).

Ena najtežjih značilnosti psihoze je, da bolnik ne verjame, da je bolan. Občutki, misli, glasovi, vse se mu zdi realno, vse se mu “res dogaja”. Zato težko verjame tistim, ki mu govorijo, da gre za bolezen. Temu pojavu pravimo nekritičnost do bolezni.

Psihoz je več vrst:

• shizofrenija

• paranoja

• psihoze zaradi uživanja škodljivih snovi (npr. alkohola, marihuane)

• psihoze po poškodbi glave

• psihoza v okviru demence

Simptome psihotičnih motenj delimo na:

Pozitivne:

Oboleli je pahnjen v psihotičen svet halucinacij in blodenj. Prepričan je, da ga drugi preganjajo, mu sledijo, ga opazujejo in mu želijo škodovati, da ga življenjsko ogrožajo. Strahove vidi vsepovsod. Opazimo so nenavadnosti v govoru in pisanju, misli so nejasne, nepovezane, neorganizirane, težko jih razberemo in razumemo.

Negativne:

Bolnik je zaprt vase, umaknjen, povsem brez volje, pobud ali motivacije in socialno izoliran. Izgubi zanimanje za dogajanje okoli sebe. Čustvuje neustrezno ali plitko. Upad socialnega vedenja pomeni zanemarjanje skrbi zase, bolnik je nepočesan, neumit, v zamazanih in neustreznih oblačilih.

Kognitivne (spoznavne):

Bolnik ima predvsem motnje delovnega spomina, njegova sposobnost koncentracije je zmanjšana, težje se uči.

Afektivne(čustvene);

Čustvena izraznost je zmanjšana ali neustrezna. Bolnikovo čustvovanje je togo in pogosto neprimerno glede na posamezne situacije. Odraža se z nespremenjeno obrazno mimiko, slabim očesnim stikom, upočasnjenim govorom. Lahko se smeje ob neustreznih situacijah ali hihita brez razloga. Izrazita je lahko depresivnost.

Dokončnega odgovora na vprašanje, kaj je vzrok za psihotične motnje, ne poznamo. Najverjetneje gre za prepletanje več dejavnikov, notranjih in zunanjih. Dejavniki, ki napravijo osebo bolj dovzetno za nastanek psihoze so dednost, poškodbe možganov pred in ob rojstvu ter okužbe v zgodnjem obdobju življenja. Dejavniki, ki lahko sprožijo nastanek psihoze pa so stres, obremenitve, ki jih prinese življenje, različni neprijetni dogodki v okolju, izgube (smrt v družini, razpad zveze, izguba delovnega mesta) ali jemanje prepovedanih drog.

Psihološke teorije psihotičnih motenj govorijo o tem, da je med poglavitnimi razlogi nastanka psihoze motnja v doživljanju »sebe« kot omejenega od okolja, torej da so meje med »jazom« in okolico bolj ali manj nekonsistentne.

Z razlogi za nastanek takšnega stanja se ukvarja več teorij, med katerimi sta nekako v ospredju dve. Prva predvideva, da je razlog za nastanek psihoze zgodnji psihični konflikt ter posledična regresija ego in superego funkcij. Druga je t.i. šola ego deficita, ki vidi razlog za nastanek psihoze v deficitu osebnosti (ega), ki ni sposobna vzpostaviti ali zadržati ponotranjenih objektnih odnosov (odnosov s pomembnimi osebami), posledica česar so motnje v doživljanju samopodobe in odnosa z osebami.

Pri psihozah so meje jaza lomljive ali jih sploh ni. Dogajajo se fragmentacije, zlivanja nerazmejenih predstav o sebi oziroma o drugih, projekcije, introjekcije. Klinično se ta problematika kaže na primer pri enem glavnih simptomov shizofrenije, ko bolnik ni zmožen razlikovati med lastnimi in vsiljenimi mislimi, oziroma te postanejo misli glasovi.

Bolezen se pojavlja pri obeh spolih in pri vseh rasnih in etničnih skupinah ter neodvisno od socialnega statusa. Navadno se začne že pri mladih v obdobju odraščanja. Pri moških je vrh zbolevanja med 15. in 25. letom, pri ženskah pa med 25. in 35. letom. Razlogi za kasnejše zbolevanje žensk niso povsem znani. Prvi pojav bolezni po 40. letu je redek.

Psihoza ni dedna bolezen, se pa v nekaterih družinah pojavlja pogosteje. Možnost, da se bo pojavila, je večja, če jo ima eden od staršev (ali oba), nikakor pa to ne pomeni, da bodo zboleli tudi potomci.

Ocenjujejo, da ima psihotično motnjo okoli 1 - 2% vseh ljudi.

Psihoze so kronično stanje, ki zahtevajo dolgotrajno, največkrat pa vseživljenjsko zdravljenje, tudi če simptomi izzvenijo. Zdravljenje z zdravili, psihosocialnimi terapijami in psihoterapijo lahko pomagajo upravljati stanje.

Testirajte se: Shizofrenija