PSIHOPEDIJA
O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Agorafobija







Pod agorafobijo ne razumemo samo strahu pred odprtimi prostori, temveč vključuje tudi strah pred zapuščanjem doma, stopanjem v javne prostore, množico, strah, ko potuje oseba sama z javnimi prevoznimi sredstvi itd.

V
naštetih okoliščinah se pojavijo tipični znaki anksioznosti, ki jih lahko omili prisotnost koga, ki mu bolnik zaupa.

Tem okoliščinam se prične človek prej ali slej izogibati, saj ga že ob misli, da bi se tam pojavil, preplavijo občutki, da bo izgubil nadzor nad seboj, da bo »znorel« ali pa da se mu bo pripetilo kaj drugega hudega.
Simptomi agorafobije
strah biti sam
strah, da bi bili na zelo obiskanih območjih ( nakupovalni center , stadion)
strah pred izgubo nadzora na javnem mestu
strah, da bi bili v prostorih, od koder bi lahko bilo težko oditi, ( dvigalo, vlak)
nezmožnost, da bi zapustili svoje stanovanje hišo za dalj časa
občutek nemoči
prevelika odvisnost od drugih
občutek, da je telo neresnično(depresonalizacija, derealizacija)

Ker se v teh situacijah lahko pojavi napad panike ali njej podobni simptomi, se agorafobiki izogibajo okoliščinam, ki jih povezujejo z napadi ali si poiščejo spremstvo.



Bistvo agorafobije je strah pred paničnimi napadi. Ttisti, ki trpi za agorafobijo, se boji situacij iz katerih je težko pobegniti ali kjer v slučaju paničnega napada pomoč ni takoj pri roki. Razvije se, ko človek začnete povezati svoj napadi panike z eno ali več situacij, v katerih so ti napadi pojavili. zato mnogi strokovnjaki menijo, da je agorafobija zaplet pri panični motnji.
Redko se lahko razvije brez spremljajočega panične motnje. V teh primerih vzrok agorafobije ni znan.

 
Čeprav raziskovalci ne vedo natančno, kaj povzroča agorafobije, pa poznamo dejavnikov tveganja:
• prisotnost panične motnje
• več stresnih dogodkov v življenju, vključno s spolno ali fizično zlorabo v otroštvu;
• nagnjenost k nervozi ali tesnobi;
• prekomerno uživanje alkohola ali drog;
• ženske pogosteje obolevajo.

Pogosto napad agorafobije sledi travmatskemu dogodku.



Razširjenost te motnje variira od 0,6- 6%.

Osnovno zdravljenje agorafobije je psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov pa zdravnik specialist psihiater lahko predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive).

Testirajte se: Panična motnja
 



Copyright © IRCV. Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
izvedba:byPubi