O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Specifične fobije

Fobija je motnja, pri kateri oseba doživlja pretiran in neracionalen strah pred specifično situacijo, predmetom ali aktivnostjo (višina, grmenje,letenja, določene živali, ostri predmeti, kri, zaprti prostori…), kar otežuje ali onemogoča sposobnost normalnega delovanja pri vsakodnevnih aktivnostih.

Strah se pojavi, kadar se oseba sreča s fobičnim dražljajem, lahko pa tudi ob samem pričakovanji dražljaja. Tesnoba se lahko stopnjuje do paničnega napada. Zato se jim človek skuša izogniti, ne glede na posledice (tudi do socialne izolacije), kar negativno vpliva na njegovo kvaliteto življenja.

Simptomi

občutek neobvladljive tesnobe, ko je oseba izpostavljena viru svojega strah

občutek, da mora storiti vse, da bi se izognila tistemu, česar jo je strah

tesnoba ji onemogoča normalno delovanje

navzlic vedenju, da je strah nerazumen ali pretiran, ga ni mogoče obvladati

telesne in psihične reakcije: potenje, hitro bitje srca, težave z dihanjem, občutek panike in intenzivna anksioznost

anksioznosti lahko sproži samo razmišljanje o objektu strahu

Fobije lahko izvirajo iz travmatičnih dogodkov ali opazovanja drugih med travmatičnim dogodkom (npr. nesreča, poškodba…), lahko so »prenesene« tako, da starši svoje pretirane strahove z lastnim odzivanjem ali opozarjanjem prenesejo na otroke (otrok se od staršev »nauči« npr. strahu pred krvjo). lahko nastane tudi tako, da se določeni situaciji odrasli pripišejo pretiran pomen (npr. močan odziv staršev ob jemanju otrokove krvi…) v takih primerih je najučinkovitejša vedenjsko kognitivna terapija. uporabljajo tehnike sprostitve, kontrole dihanja in kognitivne pristope k situacijam.

Kadar pa je vzrok fobije (nezaveden) psihični konflikt, pa je najustreznejša ena od oblik psihodinamske (analitske) psihoterapije, ki pomaga razumeti vzrok fobije kot prenešen strah pred lastnimi impulzi na nadomestni realni objekt, pa tudi sekundarno korist, ki jo ta prinaša.

Primer: strah pred ostrimi predmeti je lahko povezan z negativnimi izkušnjami prestopanja, vdiranja skozi (psihične ali telesne) meje. Če starši ne zaznavajo in upoštevajo otrokovih meja - tipičen primer je siljenje s hrano ali vsiljevanje starševskih izbir, »kar otrok ne ve, kaj si želi ali kaj je dobro zanj« - se lahko človek s tako (ponavljajočo) izkušnjo odzove s tesnobo pri vsakem psihičnem ali telesnem »vdiranja skozi mejo« (npr. injekcijska igla).

Čeprav se za nekatere fobije zdi, da imajo genetsko komponento, je pogosto nemogoče vedeti, pri kom se bodo pojavile. Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje, so:

• Starost: Socialna fobija se običajno pojavi v starosti med 11 in 15, in skoraj nikoli po 25 let. Določene specifične fobije se lahko pojavijo v otroštvu (npr. poškodbe) - že petega leta starosti. Strah pred zaprtimi prostori, mostovi, letenjem, vožnja in druge situacijske fobije se navadno pojavijo do sredine 20-ih let;

• Spol: Fobije so dvakrat pogostejše pri ženskah;

• Družina: Če ima kdo v ožji družini specifično fobijo, je večja verjetnost, da se razvije tudi pri njem.

Specifične fobije sodijo med najpogostejše motnje, saj se z njimi sooča 10% populacije.

Kdaj po strokovno pomoč?

Nerazumen strah je lahko nadloga - hoja po stopnicah namesto dvigala- vendar se ne šteje za fobijo, razen če to močno moti vaše življenje.

Če strah vpliva na vaše sposobnosti za delovanje na delovnem mestu ali socialno, je potrebno poiskati zdravnika oziroma psihoterapevta. večini ljudi je mogoče pomagati z ustrezno terapijo.

Osnovno zdravljenje fobičnih motenj je psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov pa zdravnik specialist psihiater lahko predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive).