O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

iZČRPANOST

VPRAŠANJE

ODGOVOR

Spoštovana!

Že pred kar nekaj časa sem vas spraševala o težavah s sinom in jih z upoštevanjem vaših nasvetov uspešno rešila. Tekom reševanja težav sem prišla do določenih spoznanj, koliko napak sem naredila v življenju, veliko sem spremenila sama pri sebi, tako, da je na vse skupaj sedaj gledam z drugega zornega kota in družino tudi bolj razumem. Ponovno vam pišem, ker sem se znašla v situaciji, za katero ne vem, posledica ali pa vzrok česa je.

Bom poskušala razložiti: po naravi sem deloholik, perfekcionist, oz. sem do sedaj bila. Občutek imam, da težav oz. problemov ne obvladujem več, vse mi gre na živce, hitro se razburim, že najmanjši dogodek me pripravi do joka (tudi televizija), nisem sposobna več prebrati nobene knjige, članka, tekst enostavno preletim, muči me nespečnost, da se pri delu v službi zberem vsaj za silo, se moram zelo potruditi, svoje delo težko opravljam. Zjutraj, ko pridem v službo, se začne brnenje telefonov, stranke, sodelavci. Občutek imam, da me bo vse skupaj enostavno zasipalo, ne zmorem več. Moje delo je precej zahtevno in obsežno (komerciala), hitro moram odreagirati, preklopiti iz enega področja v drugo, veliko podatkov nositi v glavi, skratka ves čas bi morala biti 1000%-na. Enostavno nimam več nobene energije. Do pred kratkim je še šlo, sedaj pa je čedalje slabše.

Pred kakšnim letom sem bila na pogovoru pri psihologu, ki je odkril anksiozne motnje. Za občasno umirjanje mi je predpisal Helex 0,25, ki sem ga jemala res občasno. Sedaj pa ga vzamem kar 3-4 krat na teden zvečer, da lahko zaspim, oz. da se konstantno ne zbujam po 4 urah spanja.Bojim se, da bom postala odvisna. Vem, da zdravila niso rešitev, zato bi se problema rada lotila na drugačen način. Da se nekako otresem te psihične stiske, se doma zatekam k fizičnemu delu, da se utrudim in izmučim in malo pozabim na vse skupaj. Do družabnih dogodkov ni nekako ni. Težko se odzovem na povabilo družbe. Postajam nedružabna. V družini so razmere veliko boljše kot so bile. Sin s svojo partnerko redno prihaja na obiske. Tudi z možem se trudiva , da bi se vsi dobro počutili in se z odraslima otrokoma veliko pogovarjava, čeprav je to ob počutju velikokrat težko. Sama se najbolj sprostim ob naši psički, ki je res en sonček v mojem življenju.

Kaj naj naredim, da izstopim iz začaranega kroga, v katerem sem. Kakšno pomoč potrebujem, ali se lahko problema lotim sama? Tako naprej več ne bo dolgo šlo. Najlepša hvala za vaš odgovor, ki me bo zagotovo postavil na realna tla. To pa v tem trenutku najbrž najbolj potrebujem.

Spoštovani,

Veseli me, da ste uspeli konstruktivneje zastaviti vaš odnos s svojim sinom. Tokrat opisujete probleme, ki se nanašajo na vas kot osebo. Deloholizem ni izbira, temveč je prisilna pretirana delavnost, ki je namenjena zmanjševanju negotovosti in tesnobe. Perfekcionizem pa je odraz stalnega nezadovoljstva s seboj ter negotovosti (če moji rezultati niso popolni, sem slaba). Obe prisili vodita v stalno dokazovanje, tesnobo, depresivne občutke in izčrpavanje.

Ponavadi se sprožita, kadar se v svojem odraslem življenju srečujemo z okoliščinami, ki so za nas čustveno obremenilne. Pogosto se pojavita zato, ker se skušamo v svojem delovnem ali zasebnem življenju dokazovati tako, kot smo se kot otroci morali dokazovati s pridnostjo svojim staršem.

Iz vašega pisma ni mogoče razbrati, katere okoliščine so tiste, ki v vas sprožajo pretirano delavnost, s katero so povezani tudi vaši anksiozne težave, ki so se jim v zadnjem času pridružile še depresivne (težave s spanjem jokavost, socialni umik…). Imate pa popolnoma prav, da jih anksiolitiki ne bodo rešili, ampak jim lahko kvečjemu dodajo še težave z odvisnostjo od njih.

Predlagam vam, da poiščete psihoterapevta, s katerim boste lahko v zaupljivem odnosu spregovorili o stiskah ki vas težijo, o negotovostih, tesnobah in strahovih,s katerimi se srečujete in ki jih najbrž skušate omiliti s pretirano aktivnostjo. Telesna dejavnost sicer do neke mere lahko zmanjša napetost, ki jo občutite, vendar te se znova in znova nabira v vas, saj s tem ne odpravite vzrokov za vašo tesnobo in negotovost.

Pazite nase,

Dr. Andreja Pšeničny, univ. dipl. psih.