PSIHOPEDIJA
O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši
O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši
Dovolj dober oče
![]() ![]() |
Veliko je napisanega o vlogi in pomenu mame v otrokovem razvoju, očetova vloga pa je pogosto zanemarjana ali stereotipizirana. Ena najpogostejših zmot je, da mama daje varnost, oče pa je zadolžen za postavljanje mej. Kako naj mama vzgaja otroka, če mu ne postavi nikakršne meje? In kako naj oče vzpostavi odnos z otrokom, ki se ob njem ne počuti varnega? Druga zmota je, da postane oče za otroka pomemben šele po določeni starosti, na primer po prvem ali tretjem, petem letu. Oče je za otrokov razvoj pomemben od samega začetka, od spočetja dalje. |
Tako kot velja, da lahko biološko mamo nadomesti tudi druga ustrezna oseba (npr. posvojiteljica, babica, oče v materinski vlogi…), tudi očeta lahko nadomesti ustrezna druga oseba, ki odigra njegovo vlogo. Za otrokov zdrav razvoj je ustrezno, da ima ob sebi odrasle osebe, ki odigrajo materinsko in očetovsko vlogo. To nikakor ne pomeni, da otroci, ko rastejo le ob eni osebi (največkrat ob materi), ne morejo odrasti v čustveno zrelo osebo, je pa tako odraščanje lahko napornejše tako za mamo kot za otroka in zahteva več truda na obeh straneh. Razliko med materino in očetovo vlogo bi lahko opredelili s tem, da je mati pomembna za varno navezanost, oče pa za varno izpeljavo procesa osamosvajanja (separacije). |
Najprej varuje meje simbioze ... Odnos med mamo in očetom vpliva na otrokov razvoj že med nosečnostjo, saj se zaskrbljenost, negotovost ali druge materine stiske odražajo že na razvoju zarodka. Po rojstvu pa pravimo, da oče »čuva zunanje meje simbioze mame in otroka«. To pomeni, da s svojim odnosom do mame in otroka daje mami ustrezno oporo in čustveno varnost, ki ji omogoči, da se čustveno posveti predvsem navezovanju odnosa z dojenčkom, torej omogoči oblikovanje kvalitetne simbioze med mamo in dojenčkom. Obenem pa mami daje možnost, da občasno izstopi iz materinske vloge v vlogo partnerke oziroma odrasle ženske in da si preprosto občasno odpočije. ![]() ![]() |
... nato vzpodbudi razločevanje ... Že v drugi polovici prvega leta pa se začne proces osamosvajanja (separacije), izstopanja iz simbioze, v katerem je oče aktiven dejavnik. Pred desetletji, ko je pogosto živelo v družini skupajveč generacij, je za otroka poleg mame skrbelo še več odraslih (npr. babica, dedek, teta…). Otrok je v varnem stiku z drugimi odraslimi začel prepoznavati razlike med njimi in končno tudi med mamo in samim seboj (proces razločevanja - diferenciacije) in dobival izkušnjo, da lahko različni odnosi in ravnanje dajejo varnost in ugodje – torej da so razlike varne. Zadnja desetletja pa ponavadi živi skupaj le osnovna družina (mama-oče-otroci), zato je oče edina odrasla oseba, ki je na razpolago poleg matere . Ta je zato s svojo prisotnostjo in ukvarjanje z otrokom ključen za vnašanje varne različnosti. ... podpre samostojno aktivnost... V naslednjem obdobju očetova vloga samo še raste. S podpiranjem samostojne, a varne aktivnosti otroku pomaga graditi občutek samozaupanja. Spomnimo se na situacijo, ko otrok komaj shodi. Oklepa se materine roke, oče pa ga vabi, naj se spusti (oddalji) od mame, naredi samostojno korak ali dva in se varno ujame v očetove roke. Kako navdušen in ponosen je otrok, ki mu to uspe, varen cilj pa mu daje podpor za nove in vse bolj pogumne samostojne izlete v svet. |
Predstavljajte si, da mama sicer vzpodbuja otroka, naj naredi korak ali dva, ampak tam »zunaj« ni nikogar, ki bi ga vabil in pričakal, zato si otrok manj upa poskušati. So pa tudi take mame, ki skušajo otroka držati za roko tudi še potem, ko je ta sposoben samostojne hoje.
![]() |
| ... in končno pomaga oblikovati spolno vlogo. V četrtem oziroma petem letupostane oče najprej sinov tekmec za materino naklonjenost in mesto pri njej, nato pa objekt za (poistovetenje (identifikacijo) s spolno vlogo. Fant bi torej najprej bil na očetovem mestu namesto njega, nato pa bi postal tak kot oče in s tem simbolično zavzel njegovo mesto. Očetov odnos do sina in odnos med materjo in očetom lahko podpira ugoden razplet tega obdobja. Če ne »uniči« malega tekmeca s pretirano strogostjo, a vendar mu ne odstopi svojega mesta ob materi, mu pomaga zavzeti realno mesto v družini in se obrniti proti vrstnikom. Če je dober »vzornik«, omogoči sinu postopno poistovetenje in s tem mo omogoči, da prevzame konstruktivne lastnosti moške vloge. V nasprotnem primeru pa lahko na primer sin postane oziroma ostane materin čustveni partner (pravimo jim tudi mamini sinčki), ki nikdar ne zapustijo maminega naročja. Mame, ki niso podprle sinovega osamosvajanja, so ponavadi tudi pretirano kritične in odklonilne do vsake druge ženske v sinovem življenju. |
![]() |
Deklica v tem obdobju z mamo tekmuje za očetovo naklonjenost in skuša mamo izpodriniti pri očetu. Če ji oče ponudi dovolj varne sprejetosti, pri tem pa ne »koketira« za naklonjenost svoje male princeske, ki ga občudujoče gleda, se hči poistoveti z mamo in tako oblikuje svojo žensko vlogo. V nasprotnem primeru pa se seveda srečujemo z očetovimi punčkami, ki vse svoje partnerje primerjajo z idealnim očetom, oče pa je seveda ljubosumen na vsakega moškega v hčerinem življenju.
Oče je torej pomemben od samega rojstva, njegova vloga pa se spreminja z otrokovim zorenjem in se nadaljuje tudi v vseh fazah osebnostnega razvoja. Preberi članek |




.jpg)

