O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Simbiotična odvisnost

Dva človeka sta v taki ljubezenski zvezi, ko se jima zdi, da drug brez drugega ne moreta živeti. Rada se imata zato, ker se potrebujeta.

Ker so pomembni deli osebe zliti, se jima zdi, da bi ob izgubi partnerja izgubili tudi pomemben del sebe in smisla življenja. Izguba simbiotičnega ljubezenskega partnerja (ločitev, smrt) ali celo sama grožnja izgube pogosto povzroči hude čustvene stiske – tesnobo, depresivnost, občutek notranje praznine in tudi psihosomatske motnje.

Če tako odvisna partnerja preživita skupaj vse življenje, se lahko celo zgodi, da po smrti enega partnerja izgubi voljo do življenja tudi drugi in tudi sam precej hitro umre.

V odvisnem odnosu je ves čas prisoten strah pred izgubo partnerja, brez katerega »ne bi mogli živeti«, to pa budi jezo in vodi v nadzorovanje partnerja.

O zdravi simbiozi govorimo, kadar je simbiotičen odnos nujen in je ena oseba v tem odnosu resnično nesposobna za samostojno življenje, kot je primer otroka in starša ali skrbnika ali pa telesno in/ali mentalno hendikepirane osebe (invalid, mentalno in/ali telesno onemogel starostnik), za katero skrbi druga oseba.

Vsako različnost ali poskus samostojnosti simbiotično odvisen partner doživlja kot grožnjo z zapuščanjem.

Ker se tega boji, se v njem budijo impulzi, da bi »zapustil, da ne bi bil zapuščen«. Zato se v takih odnosih izmenjujejo mešani (ambivalentni) občutki in čustva – od evforične zaljubljenosti do jeze in sovraštva. Pravimo, da je tak odnos ambivalenten.

Simbolična oblika zapuščanja je varanje (tudi čustveno), ki pa v simbiotični zvezi navadno ne pripelje do razpada partnerstva. Izlivu jeze, prizadetosti in sovraštva po razkritju varanja običajno sledi dramatično odpuščanje in še večje oklepanje partnerja.

Naslednja faza je dolgotrajno tiho kaznovanje z občutki krivde in »upravičeno nadzorovanje« s strani prevaranega partnerja.

Krivec svoje neprijetne občutke na koncu spet obrne v upor – umikanje ali novo varanje, pri čemer se spet ponovi izbruh ter novo nabiranje napetosti.

O patološki simbiozi pa govorimo, kadar sta obe osebi sposobni za samostojno življenje, a je vseeno njun odnos simbiotičen. Lahko se pojavi med staršem in otrokom (podaljšana, obrnjena simbioza), med dvema otrokoma (pogosto v primeru dvojčkov) ali med odraslimi ljudmi, najpogosteje v ljubezenskih odnosih.