PSIHOPEDIJA
O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši
O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši
Psihične motnje
ANKSIOZNE MOTNJE
Anksiozne motnje so skupina psihičnih motenj, pri katerih je glavni simptom tesnobnost.
Pacienti jo največkrat opisujejo z izrazi: zaskrbljenost, napetost, stalen strah, živčnost in podobno.
Tesnoba je sicer običajen del življenja, za razliko od normalne patološka tesnoba predstavlja odgovor na dražljaj, ki je neustrezen v intenziteti in trajanju. Znak bolezni postane, kadar je tako pogosta in intenzivna, da moti vsakdanje aktivnosti ter zmanjšuje kvaliteto življenja..Anksiozni bolniki se zavedajo nesmiselnosti svojih strahov, vendar se jih ne morejo znebiti.
Anksioznost se pogosto pojavlja hkrati z depresijo in zlorabo psihoaktivnih snovi, vpliva pa tudi na večjo smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni.
Anksioznost se pogosto pojavlja hkrati z depresijo in zlorabo psihoaktivnih snovi, vpliva pa tudi na večjo smrtnost zaradi srčno-žilnih bolezni.
pon.- pet. od 12. do 15. ure
Psihoterapija 031 711 621
Energijska psihologija 031 611 821
Psihoterapija 031 711 621
Energijska psihologija 031 611 821
GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA
Generalizirana anksiozna motnja sodi v prvo skupino anksioznih motenj, pri katerih tesnoba ni jasno povezana s kakšno posebno zunanjo okoliščino.
PANIČNA MOTNJA
Za panično motnjo, ki je tudi uvrščena v prvi skupino anksioznih motenj, so značilni simptom kratki, hudi napadi strahu.
SPECIFIČNE FOBIJE
Pri drugi skupini motenj , kamor sodijo specifične fobije, bojazen izzovejo dobro definirani objekti, situacije in aktivnosti, ki v splošnem niso nevarni.
SOCIALNA ANKSIOZNOST
Ljudje s socialno fobijo občutijo močan strah pri socialnih stikih.
AGORAFOBIJA
Tudi agorafobija sodi v drugo skupino anksioznih motenj z znanim sprožilcem fobičnega strahu.
OBSESIVNO KOMPULZIVNA MOTNJA
Prisilne misli in kompulzivna dejanja so pojavni znaki obsesivno-kompulzivne motnje.
POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA
Posttravmatska stresna motnja je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica preživetja izjemno hudega dogodka, travme.
Psihične motnje
PSIHOSOMATSKE MOTNJE
Psihosomatske reakcije so običajen odziv na stresno situacijo. Včasih ne moremo spati ali izgubimo tek pred izpitom, drugič postanemo omotični, ko se za las izognemo prometni nesreči in podobno.
Kadar se človek srečuje z več obremenitvami, ki jih doživlja kot stresne, se lahko te telesne težave stopnjujejo oziroma se lahko razvijejo v psihosomatsko motnjo ali bolezen. Tipična psihosomatske bolezni so na primer težave z želodcem ali črevesjem, migrene, astma itd.
Te težave se pogostejše pri tistih ljudeh, ki težje zaznavajo in/ali izražajo svoja čustva, ki navzven na čustvene obremenitve odreagirajo mirno, nato pa se odzovejo s telesnimi težavami.
Te težave se pogostejše pri tistih ljudeh, ki težje zaznavajo in/ali izražajo svoja čustva, ki navzven na čustvene obremenitve odreagirajo mirno, nato pa se odzovejo s telesnimi težavami.
OPIS PSIHOSOMATSKE MOTNJE
Kadar nastanku telesnih bolezni botrujejo čustvene stiske, govorimo o psihosomatskih boleznih. Tipičen primer so, »bolečine v križu«.
Psihične motnje
MOTNJE RAZPOLOŽENJA
Med motnje razpoloženja uvrščamo patološke skrajnosti določenih razpoloženj: žalosti in vznesenosti.
So poleg anksioznih motenj najpogostejše psihične težave.
Motnje razpoloženja so lahko blage ali hude in lahko vključuje depresijo, manijo ali hipomanijo ali katero koli kombinacija teh. Kratkotrajne blage motnje razpoloženja so nebolezenske motnje in so le posledica sprememb.
Štiri osnovne bolezenskih oblike motenj razpoloženja pa so depresija, ciklotimija (blažja obliko bipolarne motnje), sezonska depresija in manija (evforija, hiperaktivnost, prenapihnjen ego, nerealni optimizem).
Štiri osnovne bolezenskih oblike motenj razpoloženja pa so depresija, ciklotimija (blažja obliko bipolarne motnje), sezonska depresija in manija (evforija, hiperaktivnost, prenapihnjen ego, nerealni optimizem).
DEPRESIJA
Za diagnozo depresija mora večja sprememba razpoloženja trajati vsaj dva tedna.
SEZONSKA DEPRESIJA (SAD)
Sezonska razpoloženjska motnja (SAD) je znana tudi kot sezonska ali zimska depresija.
BIPOLARNA MOTNJA
Izraz bipolarna motnja zajema kar nekaj oblik nihanja razpoloženja.
KRATKOTRAJNE MOTNJE RAZPOLOŽENJA
Vsake začasne motnje razpoloženja (npr. potrtost, žalost, tesnobnost, nemoč) pa strokovno še ne štejemo med depresije.
Psihične motnje
MOTNJE HRANJENJA
Ko hrana postane sredstvo za reševanje čustvenih stisk.
Motnje hranjenja uvrščamo med psihične motnje, ker so vzroki za njihov nastanek čustvene stiske, čeprav se navzven lahko kažejo s telesnimi znaki.
Motnje hranjenja uvrščamo med psihične motnje, ker so vzroki za njihov nastanek čustvene stiske, čeprav se navzven lahko kažejo s telesnimi znaki.
Hrana, ki jo kot otroci doživljamo kot prve prijetne občutke, nam še kasneje nezavedno ostaja simbol potešitve, ugodja in tolažbe. Zato lahko postane sredstvo, s katerim si odrasla oseba nezavedno pomaga pri reševanju čustvenih stisk.
Motnje hranjenja moramo razlikovati od motenj prehranjevanja, ki niso nujno znak duševne motnje, ki veljajo za nekakšno predstopnjo motenj hranjenja, vendar ni nujno, da se v njih tudi razvijejo. Med motnje prehranjevanja sodijo neustrezne prehranjevalne navade ( neredno hranjenje in neuravnotežena prehrana), nihanje teže in podobno.
Motnje hranjenja moramo razlikovati od motenj prehranjevanja, ki niso nujno znak duševne motnje, ki veljajo za nekakšno predstopnjo motenj hranjenja, vendar ni nujno, da se v njih tudi razvijejo. Med motnje prehranjevanja sodijo neustrezne prehranjevalne navade ( neredno hranjenje in neuravnotežena prehrana), nihanje teže in podobno.
ANOREKSIJA
V ozadju anoreksije se skriva potreba po nadzoru nad lastnim življenjem.
BULIMIJA
Je bolezen, za katero so značilna obdobja izrazitega prenajedanja s hrano, ki mu najpogosteje sledi zavestno izzvano bruhanje.
KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE
Kompulzivno prenajedanje je motnja, ki se kaže v ponavljajočem se intenzivnem prenajedanju.
Psihične motnje
OSEBNOSTNA MOTNJA, MEJNA OSEBNOSTNA ORGANIZACIJA
Motnje osebnosti so sklop patoloških osebnostnih potez takšne intenzitete, da privedejo do pomembnih motenj intrapsihičnega in/ali interpsihičnega delovanja. Zato se vzporedno pojavljajo motnje v čustvovanju, doživljanju, odzivanju, vedenju ter težave v medosebnih odnosih.
Motnje osebnosti predstavljajo specifično osebnostno organizacijo, pri čemer so blažje patologije oz. višji nivo organizacije blizu temu, kar imenujemo nevrotična osebnostna struktura, srednji in nižji nivo organizacije pa se imenuje mejna osebnostna organiziranost.
Ključna kriterija, ki ločujeta mejne osebnostne strukture od bolj zrelih – nevrotičnih in dozorelih, integriranih osebnostnih struktur, sta nejasna, zmedena identiteta (predstave o sebi) ter specifičen sklop obrambnih mehanizmov.
V določenih obremenilnih okoliščinah lahko osebe z mejno organizacijo dekompenzirajo tudi do (kratkotrajnih) psihotičnih epizod – psihotičnih prebojev.
Ključna kriterija, ki ločujeta mejne osebnostne strukture od bolj zrelih – nevrotičnih in dozorelih, integriranih osebnostnih struktur, sta nejasna, zmedena identiteta (predstave o sebi) ter specifičen sklop obrambnih mehanizmov.
V določenih obremenilnih okoliščinah lahko osebe z mejno organizacijo dekompenzirajo tudi do (kratkotrajnih) psihotičnih epizod – psihotičnih prebojev.
BORDERLINE OSEBNOSTNA MOTNJA (STRUKTURA)
Borderline (globoko odvisna) osebnostna organizacija je dolgotrajna motnja v osebnostnem delovanju, za katero je značilna intenzivna čustvena nestabilnost.
NARCISTIČNA OSEBNOSTNA MOTNJA (STRUKTURA)
Ljudje z narcistično osebnostno motnjo verjamejo, da so boljši od drugih in so zelo malo pozorni na občutke drugih.
SHIZOIDNA OSEBNOSTNA MOTNJA (STRUKTURA)
Ljudje s shizoidno osebnostno motnjo se izogibajo socialnim aktivnostim dejavnosti in odnosov z drugimi.
Psihične motnje
PSIHOTIČNA MOTNJA
Psihoza pomeni nenormalno stanje uma, ki ga pogosto opisujejo kot " izgubo stika z realnostjo ". Pri ljudeh s psihozo se lahko pojavijo halucinacije in blodnje, pa tudi osebnosne spremembe in motnje mišljenja.
Pri psihozi gre za motnjo v običajnem ravnotežju med mišljenjem in čustvovanjem. Sposobnost ljudi s psihozo za normalno delovanje in skrb zase je običajno poslabšna za daljšem časovnem obdobju. Je kronično stanje, ki lahko zahteva vseživljenjsko zdravljenje.
Včasih se psihoza pojavi postopoma v daljšem časovnem obdobju, tako da se zdodi, da so simptomi zgodnjih faz spregledani ali ignorirani. Lahko pa se simptomi pojavijo nenadoma in so zelo očitni za pacineta in za ljudi okrog njega.
.
Včasih se psihoza pojavi postopoma v daljšem časovnem obdobju, tako da se zdodi, da so simptomi zgodnjih faz spregledani ali ignorirani. Lahko pa se simptomi pojavijo nenadoma in so zelo očitni za pacineta in za ljudi okrog njega.
.
OPIS PSIHOTIČNE MOTNJE
Psihoza v najširšem smislu pomeni izgubo stika z resničnostjo.