O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Bipolarna motnja

Izraz bipolarna motnja zajema kar nekaj oblik nihanja razpoloženja, ki povzroča težave. Ponavadi se izmenjujejo obdobja privzdignjenega, veselega, evforičnega razpoloženja (manija oz. hipomanija) ter obdobja potrtosti in znižane energije (depresija). Ta izmenjava se lahko zgodi le nekajkrat na leto ali pa večkrat na dan. V nekaterih primerih bipolarna motnja povzroča vzporedno simptome depresije in manije ob istem času.

Za bipolarno motnjo je značilno izrazito obdobje abnormnega in trajno povišanega ekspanzivnega ali razdražljivega razpoloženja, ki traja vsaj en teden (ali manj, če je bila potrebna hospitalizacija).

Motnja razpoloženja je izražena v tolikšni meri, da je bolnik precej prizadet pri svoji poklicni in socialni dejavnosti oziroma stikih, ali da je bolnika treba hospitalizirati, ali da je psihotičen.

Med bipolarno motnjo razpoloženja morajo poleg obdobij depresije biti precej izraženi vsaj trije od naslednjih simptomov manične faze (oziroma štirje, če je razpoloženje razdražljivo):

čez mero povečana samoocena oziroma samopoveličevanje

zmanjšana potreba po spanju

zgovornost, ki presega običajno ali neustavljiva zgovornost

beg idej (vrvežavost),

odkrenljivost

povečana usmerjena dejavnost (delovna, šolska, socialna, spolna) ali psihomotorična agitacija

zapletanje bolnika v zanj prijetne dejavnosti, ki pa imajo zanj neprijetne posledice (kupovanje, zapravljanje, nerazumne naložbe, indiskretno spolno vedenje…)

Biološka teorija nastanka duševnih motenj pravi, da ima človek z duševno boleznijo spremenjeno strukturo možganov ali pa je spremenjena njihova funkcija. Veliko fizioloških študij kaže tudi na to, da povzroča duševne motnje neravnovesje med snovmi, ki jih (tudi normalno) izločajo možganske celice. Te snovi so številne in jih imenujemo nevrotransmiterji, med njimi serotonin in noradrenalin ter dopamin. Genetske študije (predvsem na dvojčkih) so potrdile, da je bipolarna motnja zelo verjetno podedovana, kar je tudi ena od bioloških razlag nastanka duševnih motenj.

Psihodinamske teorije pravijo, da dispozicija za bolezenske afektivne reakcije nastane v teku življenja, posebno v času zgodnjega razvoja osebnosti. Ta dispozicija oziroma specifična ranljivost se kasneje izkaže v okoliščinah, ki so za to osebo travmatizirajoče. Obstaja torej psihološko razumljiva vzročna povezanost med strukturo osebnosti, provokativnimi okoliščinami in kliničnimi manifestacijami motnje.

Osnovna značajska lastnost k depresijam nagnjenih oseb je simbiotična odvisnost od pomembnih objektov in ambivaletno čustvovanje do njih. Tako stanje naj bi bilo posledica fiksacije osebnostnega psihosocialnega razvoja v prvem letu življenja zaradi čustvenih pretresov v tem obdobju.

Posebno pomembno in usodno naj bi bilo pomanjkanje materine ljubezni oziroma strah pred izgubo matere ali kake druge pomembne osebe.

Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za razvoj bipolarne motnje so:

• biološki sorodniki z z bipolarno motnjo;
• obdobja visoke napetosti;
• zloraba drog ali alkohola;
• velika življenjska sprememba, kot je smrt ljubljene osebe;
• starost med 15 in 30 let.

Ob bipolarni motnji ima lahko bolnik tudi drugo zdravstveno motnjo ali stanje, ki je diagnosticirano pred ali po bipolarni motnji. Taka stanja je potrebno diagnosticirati in zdraviti, ker lahko poslabšajo bipolarno motnjo. Med njimi so najpogostejša:

• anksioznost motnje, vključno s posttravmatsko stresne motnje (PTSM), socialno fobije in generalizirano anksiozno motnjo;
• motnje pozornosti in hiperaktinost (ADHD) imajo simptome, ki se prekrivajo z bipolarno motnjo. Zaradi tega je bipolarno motnjo lahko težko razlikovati od ADHD. Včasih sta diagnozi zamenjani V nekaterih primerih ima lahko oseba diagnozo obeh motenj istočasno;
• zloraba drog in alkohola je pogosta pri ljudeh z bipolarno motnjo. Za droge ali alkohol se lahko zdi, da olajšajo simptome, vendar pa lahko dejansko sprožijo, podaljšajo ali poslabša depresijo ali manijo; t
• Ljudje z diagnozo bipolarne motnje imajo pogosteje nekatere telesne zdravstvene težave, vključno z boleznimi srca, težave s ščitnico in debelostjo.

Bipolarna motnja se pojavlja pri 1,3 - 3,3% splošne populacije in je približno enako pogosta pri moških in ženskah. Nekateri menijo, da je celo pogostejša, saj so blažje manične faze včasih spregledane kot bolezenski znak.

Zdravljenje je medikamentorzno (zdravila) v kombinaciji s psihoterapijo. V akutnih fazah (predvsem manije) je pogosto potrebna hospitalizacija.

Kdaj po strokovno pomoč?

Če imate kakršnekoli simptome depresije ali manije, se posvetujte z zdravnikom. Bipolarna motnja ne bo sama izboljšala. Zdravljenje pri strokovnjakih vam lahko pomaga vzpostaviti nadzor nad simptomi.

Testirajte se: Bipolarna motnja

Kadar je manično stanje posledica organskega dejavnika (alkohol, droge, zdravljenje z nekaterimi zdravili, telesna bolezen) in če se pojavi v okviru shizofrenije, shizoafektivne psihoze ali kake druge psihoze, NE GRE za manično epizodo v okviru bipolarne motnje.

Diferencialna diagnostika med shizofrenijo in bipolarno motnjo pa lahko včasih ni povsem zanesljiva, saj imata ti dve bolezni precej skupnega:

(1) Pozitivni simptomi shizofrenije so lahko precej podobni znakom maničnih epizod, zlasti pri tistih maničnih fazah s psihotičnimi znaki (zlasti pri grandioznih fantazijah, neorganiziranem govoru, paranoičnih fantazijah ipd.).

(2) Negativni simptomi shizofrenije so lahko podobni simptomom depresivne faze (zlasti glede apatije, čustvenega umika, čustvene neodzivnosti, pomanjkanja energije, socialne osamitve).

(3) Pri obeh boleznih opažamo podobne nepravilnosti v nevrotransmiterskih sistemih: serotonin je vpleten tako pri depresivni fazi bipolarne motnje kot pri negativnih simptomih shizofrenije, dopamin pa pri manični fazi in pri pozitivnih znakih shizofrenije.

Nekje vmes med shizofrenijo in bipolarno motnjo je še shizoafektivna motnja, ki ima elemente obeh bolezni. Opisujejo jo tudi kot »shizofrenijo z razpoloženje komponento."

Glavna razlika med shizoafektivno in bipolarno motnjo s psihotičnimi simptomi pa je ta, da pri pacientu s shizoafektivno motnjo opazimo simptome shizofrenije (halucinacije, blodnje itd.) tudi takrat, ko je brez simptomov manije ali depresije.

Bipolarni pacient pa ima obdobja brez simptomov, kadar pa opazimo psihotične simptome, so ti vedno v okviru manične ali depresivne epizode.

Razlike med shizofrenijo in bipolarno motnjo so naslednje:

(1) pacienti z bipolarno motnjo (tudi tisti s psihotičnimi simptomi) nikdar ne izpolnijo VSEH diagnostičnih kriterijev shizofrenije .

(2) bolnik z bipolarno motnjo ni ves čas maničen ali depresiven, vmes so lahko dolga obdobja skoraj brez simptomov in z normalnim razpoloženjem;

(3) tako shizofrenija kot shizoafektivna motnja imata nujno tudi psihotične simptome, ki jih pri bipolarni motnji ni, sploh ne ali pa vsaj ne vsaj ne izven epizod manije in depresije. Pri shizofreniji je psihoza oziroma motnja mišljenja prisotna ves čas. Pri shizoafektivni motnji je motnja mišljenja tudi ves čas prisotna, motnje razpoloženja pa občasno priključijo osnovnim simptomom.

(4) Pozitivni simptomi shizofrenije izkrivljajo normalno delovanje in mišljenje (blodnje, halucinacije, neorganizirano vedenje, motnje mišljenja). Zato shizofren pacient vidi in sliši stvari, ki niso resnične. Bipolarni pacient večinoma vzdržuje nadzor nad realnostjo, razen če se izključno znotraj epizod pojavijo psihotični elementi;

(5) shizofreni pacienti s katatonično obliko te bolezni imajo lahko tudi motorične težave (ravnotežje, koordinacija), medtem ko se pri bipolarnih pacientih v manični fazi lahko pojavi le telesna hiperaktivnost;

(6) neobičajno vedenje je pri bipolarnih pacientih vezano na fazo: v manični fazi je bolnik lahko agresiven, posega po alkoholu in drogah ter se tvegano vede. V depresivni fazi pa se lahko socialno osami, vedenje pa lahko postane samomorilno. Bolnik s shizofrenijo pa se lahko odmakne iz socialnih stikov, njegovo vedenje pa je lahko repretitivno (ponavljajoče) ali pa regresivno (podobno otroškemu).