O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Kratkotrajne motnje razpoloženja

V pogovornem jeziku pogosto zelo različna razpoloženja imenujemo depresivnost, depresija. Vsake začasne motnje razpoloženja (npr. potrtost, žalost, tesnobnost, nemoč) pa strokovno še ne štejemo med depresije.

Kadar je poslabšanje razpoloženja kratkotrajno in se po praznikih pogosto spet izboljša, ne moremo govoriti o praznični depresijo kot o posebni obliki depresije, temveč gre ponavadi le za kratkotrajno motnjo razpoloženja. Enako velja za podopustniško depresijo, ki ponavadi traja nekaj dni po vrnitvi na delo.

Oboje sodi med kratkotrajne, nebolezenske motnje razpoloženja in je odvisno od tega, kako uspešni so naši prilagoditveni mehanizmi.

Vsaka sprememba zahteva prilagajanje nanjo, tudi sprememba iz delovnega ritma v prosti čas in obratno. Za večino ljudi je dopust dobrodošel, saj jim pomeni počitek, razbremenitev. Del ljudi pa je med prazniki slabše razpoložen.

Najočitnejši razlog, ki lahko pripelje do poslabšanja razpoloženja med prazniki, so nerealna pričakovanja, kaj nam prazniki ali dopust lahko prinesejo, in razočaranje, ki temu sledi, se odraža v slabšem razpoloženju. Ponavadi pa so razlogi bolj »skriti«.

Med prazniki, zlasti med božično – novoletnimi ter med dopusti, je v ospredju druženje, zabava, povezanost z bližnjimi. Pri tistih ljudeh, ki si z umikom v delovno okolje blažijo svoje stiske, pa odsotnost delovne strukture dneva lahko take stiske postavi v ospredje.Lahko gre za ljudi, ki so zasebno osamljeni, zato jim delo omogoča stik z drugimi, med prazniki pa ostanejo sami. Nastopi občutek izoliranosti, osamljenosti, ki se kaže kot depresivno razpoloženje. Lahko gre za tiste, ki živijo v konfliktnih odnosih oziroma se srečujejo z različnimi oblikami družinskih in zakonskih težav, zato jim delovno okolje lahko pomeni azil pred temi težavami.

Med prazniki se zato lahko povečajo konflikti, občutek nezadovoljstva, morda celo ujetosti v razdiralne odnose. Takemu nezadovoljstvu pogosto nadenemo ime depresivnost. Tudi ljudje, ki so sicer bolj zaprti vase, manj družabni, lahko povečano pričakovanje ali zahteve po družabnosti in zabavi doživijo kot pritisk, ki jih spravi v stisko. Še bolj se umaknejo vase, se zaprejo, pričakovanje okolja doživijo kot vdiranje, pritisk, ob tem doživljajo nemoč, negotovost ali tesnobo.Spet tretji ljudje v času, ko ostanejo brez vsakdanjih obveznosti, tega ne doživijo kot izziv, sprostitev ali možnost za spoznavanje sebe, ker z deloholizmom blažijo svoje stiske.

Zato se ob odsotnosti obveznosti se soočijo s svojo notranjo praznino, ki lahko sproži potrtost ali hudo tesnobo.

Zelo pogosto si ljudje s temi težavami tudi praznike skušajo zapolniti z vsakovrstnimi dejavnostmi in obveznostmi, od organizacije zabav do potovanj – vse z enim namenom – izogniti se praznini (»dolgočasju«), ki žene v tesnobo. In prav tej praznini in tesnobi pogosto rečejo depresivnost.

Kadar je posredi depresivnost v smislu takega začasnega razpoloženja, ta ponavadi traja dokler traja spremenjen življenjski ritem in izzveni, ko se človek vrne v službo. Po praznikih neredko izjavijo: samo, da so minili!

Vsaka sprememba, torej tudi vrnitev z dopusta, zahteva prilagajanje nanjo. Če je razlika med razbremenitvijo in ponovno obremenitvijo zelo velika, kot je na primer izrazito stresno delo, potem bo tudi prilagajanje zahtevnejše.

To sicer poteka vsak dan posebej, vendar smo obenem v rednem delovnem ritmu že tako navajeni na neko osnovno raven obremenitev, da se moramo sproti prilagajati le dodatni obremenitvi, ne pa 'dnevni'.

Kako se bomo odzvali na spremembe, je odvisno od naših zmožnosti prilagajanja. Če smo v boljšem psihofizičnem stanju in kondiciji, se bomo lažje prilagajali spremembam in bomo večje spremembe prenesli brez škode.

Seveda pa so pomemben dejavnik predvsem naše osebnostne značilnosti, kot so osebnostna čvrstost in plastičnost ter čustvena stabilnost.

Tako se lahko ob zaključku dopusta, ko bi morali biti na višku svojih moči, pravzaprav zrušimo pod težo tako imenovanega podopustniškega stresa ali podopustniške depresije, če je prisotnih več teh negativnih dejavnikov.

Lahko pa se zgodi, da spremenjen življenjski ritem le »potegne na dan« že dalj časa tlečo pravo depresivno motnjo.

Pri depresiji v smislu bolezni gre ponavadi za pomanjkanje energije, utrujenost, zmanjšanje interesov, volje, občutke nemoči, krivde itd., zato pričakovanje po zabavi in povečani družabnosti depresivni ljudje doživijo kot dodatno breme, morda kot tisto kapljo čez rob, ki lahko pripelje do izbruha bolezni - depresije Ta pa se ponavadi po zaključku praznikov ne umiri.

Depresija je psihična motnja, bolezen, kjer spremenjeno čustveno stanje traja najmanj dva tedna in ga spremljajo različni čustveni, kognitivni, vedenjski in telesni značilni simptomi , ter bistveno poslabša kvaliteto življenja.

V prvi vrsti bi bilo potrebno razmisliti o tem, kaj od praznikov pričakujemo in ta pričakovanja uskladiti z realnimi možnostmi ter se tako vnaprej izogniti razočaranjem. Ne delajmo načrtov samo zato, ker jih »moramo«. Če ste samski, brez bližnjih odnosov, se morate zavedati, da je povsem od vas odvisno, ali se boste med prazniki predali razmišljanju, kako ste osamljeni in kako vam je ob tem težko, ali pa se boste vnaprej organizirali praznične dni tako, da se boste zabavali in morda celo uživali. Če pa sodite med tiste, ki se slabo počutijo brez različnih aktivnosti tudi med prazniki, potem si vsaj organizirajmo take, ki nam bodo polnile baterije, ne pa še dodatno praznile. Poskrbite zase, poiščite tisto, kar vas sprošča, potrudite se izgraditi zadovoljujoče medosebne odnose, vzemite si čas zase in za tisto, kar vas veseli.

Na čas, ko se boste vračali s praznikov ali dopusta, pomislite že pred odhodom na dopust. Vse organizirajte na tak način, da se boste vrnili na zmanjšano obremenitev. Prvi dan in gotovo še kakšnega naslednjega ne boste zmogli polne koncentracije in obremenitve. Čim daljša je prekinitev, več ogrevanja je potrebnega. Kar pomeni, da poskušajte čim manj stvari odložiti na čas po dopustu, saj vas bodo zagotovo pričakale nove nujne naloge, ki so se nabrale med vašo odsotnostjo.

K delu vas bo spodbudila tudi organizacija kakšnega novega, zanimivega projekta, ki bo dvignila vašo motivacijo in povzročila navale skrite moči in energije.

Stres ob vrnitvi na delo bo manjši, če nas bo tam čakalo kaj prijetnega. Le redko se namreč slabo počutimo zaradi samega dela, ki ga opravljamo. Bolj pogosto so razlog slabi odnosi s sodelavci ali nadrejenimi, zahtevne stranke ali pa monotono ali kaotično delo.

Kdaj po pomoč?

Večina tistih, ki so med prazniki slabše razpoloženi, ne potrebuje in tudi ne poišče strokovne pomoči, zato zanesljivega podatka, koliko ljudi se srečuje s tem, seveda ni. Z depresijo v smislu bolezni pa se sreča med 10 in 20 odstotkov ljudi.

Kadar motnja razpoloženja traja dalj časa (več kot dva tedna) in jo spremlja več simptomov, gre morda za pravo depresivno motnjo, ki ponavadi zahteva strokovno pomoč, psihoterapevta in psihiatra.

Pozorni bi morali postati tudi v primeru, če se nam motnja razpoloženja ponavlja med večino praznikov in tudi med dopusti. To bi lahko kazalo na to, da morda nosimo v sebi osebnostne značilnosti, ki pomenijo večje tveganje za izbruh depresivnih ali anksioznih simptomov.

Prav tako bi morali postati pozorni na to, kaj se z nami dogaja, če ne moremo brez stalne aktivnosti, deloholične prezaposlenosti, kadar nas odsotnost obveznosti dela »nervozne« in nerazpoložene. V teh primerih ne bi bil odveč pogovor s strokovnjakom, psihologom ali psihoterapevtom .