PSIHOPEDIJA
O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Panična motnja





Za panično motnjo so značilni simptom kratki, hudi napadi strahu, ki trajajo vsaj 10 minut. Ker se ne omejujejo na kake posebne okoliščine in se jih zato ne da napovedati.

Posameznim napadom sledi vsaj mesec dni trajajoča skrb o ponovitvi napada ali skrbi, vezane na posledice napada. Imenujemo jih panični napad. ta ponavadi traja 20 do 30 minut, redko pa več kot eno uro. Frekvenca napadov in njihova intenzivnost lahko fluktuirata, lahko se pojavljajo večkrat na dan ali manj kot enkrat mesečno.

Ob napadu se pojavljajo vsaj štirje psihološki in telesni simptomi:
palpitacije (hiter srčni utrip)
zadihanost
potenje
tresavica in slabost, temnenje pred očmi
vrtoglavica, omotičnost in izguba zavesti
bolečina in/ali stiskanje v prsih
parestezije (občutek otrplosti ali mravljincev)
navali vročine ali mraza
slabost v želodcu ali trebušne težave
občutek dušenja, strah pred zadušitvijo
strah pred smrtjo (zaradi odpovedi srca)
strah pred izgubo nadzora in norostjo
občutek derealizacije (spremenjeno, oddaljeno doživljanje sveta) in depresonalizacije (občutek, da je človek oddaljen od sebe...)
Panični napad se pogosto zgodi nenadoma, brez nekega posebnega razloga, lahko pa je posledica neke zastrašujoče izkušnje, daljšega stresa ali celo hudega napora.

Ljudje, ki imajo panični napad, so pogosto zaskrbljeni za svoje zdravje in obiščejo urgentnega zdravnika.

Čeprav so preiskave telesnih funkcij normalne, pa je značilno, da ljudi, ki so preživeli panični napad, še vedno skrbi, da je z njihovim telesom nekaj narobe. Postanejo bolj pozorni na delovanje svojega telesa, zaradi česar jih postane strah, kar lahko ponovno vodi v panični napad.

Ljudje, ki so že imeli to izkušnjo, postanejo pretirano zaskrbljeni in previdni in se lahko začnejo izogibati številnim aktivnostim, za katere menijo, da bi lahko sprožile panični napad.





Vzroki za panično motnjo so podobni kot za generalizirano anksiozno motnj  Sprožilni dejavniki so različne okoliščine, ki jih oseba doživlja kot obremenilne (stresne).


Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za pojav napadov panike ali panične motnje so:
• napadi panike ali panična motnja v družinski anamnezi,
• pomemben stres,
• izguba ali grozeča izguba bližnje osebe,
• velike spremembe v življenju,
• v otroštvu zgodovina fizične ali spolne zlorabe,
• travmatičen dogodek (nesreča, posilstvo..).



Ocenjuje se da približno 1,5- 3 % odraslih trpi za panično motnjo.

Če imate kakršnekoli simptome paničnega napada, je potrebno poiskati zdravniško pomoč v najkrajšem možnem času. Napadi panike se lahko brez zdravljenja poslabšajo. Simptomi paničnega napada lahko tudi spominja na druge resne zdravstvene težave, kot so srčni napad, zato je pomembno, da jih oceni zdravnik.

Osnovno zdravljenje anksioznih motenj je psihoterapevtsko. Za lajšanje simptomov pa zdravnik specialist psihiater lahko predpiše tudi zdravila (najpogosteje antidepresive).

Testirajte se: Panična motnja



Copyright © IRCV. Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
izvedba:byPubi