O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Spreminjanje potreb

Novorojenček potrebuje ritem (npr. zibanje, materin srčni utrip) in telesni stik, ki dojenčka pomirjata in mu sporočata, da ni sam na svetu. Tudi dojenje pripomore k občutku varnosti, pomirja in skozi telesni stik olajša vstopanje v simbiozo in izgradnjo občutka navezanosti.

Pomembno je, da mati najde stik z otrokom, da se z njim uglasi. .Pozitivne izkušnje obdobja simbioze so za otroka temelj varnega odnosa in vir kasnejšega zaupanja vase in v druge, V tej fazi je pomembno, da je mati prisotna ob otroku, da se oba navezujeta drug na drugega oziroma da otrok dobi pozitivno izkušnjo. Ko mama izgine, se otrok prestraši, zato naj se mame temu izogibajo.

Ker otroci niso pasivni prejemniki odnosa, temveč ga močno sami soustvarjajo, se preveč skrbni ali negotovi starši kaj hitro znajdejo v situaciji, ko zaradi svoje negotovosti ne znajo otroku postaviti ustreznih mej.

Ni potrebno, da mama spusti takoj vse iz rok, ko se dojenček oglasi, pomembno je, da se odzove nanj (se mu pokaže, se mu oglaša), da ustrezno prepozna, kaj otrok rabi in seveda tudi poskrbi zanj.

Na ta način mu sporoča, da bodo njegove potrebe zadovoljene, tudi če jih za nekaj časa odloži. V nasprotnem primeru pa mu bodisi daje občutek, da se vse vrti le okrog otroka (če vedno takoj priteče) ali pa otrok dobi izkušnjo, da ne more nikakor vplivati na materino ravnanje (če ga mama ignorira ali če ne razbere, kaj otrok rabi, kadar ni uglašena nanj).

Z otrokovim zorenjem se v drugi polovici prvega leta poveča zanimanje za mamo in zunanji svet. Ker še ne dojema, da mama obstaja tudi takrat, ko je ne vidi, je ob tem mogoče opaziti tudi prve znake separacijske (ločitvene) tesnobe. Otrok se čuti v maminem naročju najbolj varnega in od tam radovedno opazuje okolico, a se nenehno ozira tudi nazaj k mami in preverja, ali je prisotna. Varno raziskovanje okolja je potreba, ki se nadaljuje v podfazo prakticiranje.

V drugem letu stopi v ospredje otrokovo samostojnejše raziskovanje in preizkušanje. Starši morajo dovoliti otroku, da raziskuje, ne da bi bili preveč zaščitniški. Postavljati morajo tudi jasne meje, ki pa so obenem dovolj široke, kar ponujati trdnost in gotovost, da se otrok počuti varnega pri eksperimentiranju. Toaletni trening pomeni boj med socialnimi zahtevami in osebnimi željami, ki otroku prinese občutek samonadzora, pohvala pa gradi njegovo samozaupanje.

V drugi polovici drugega leta želi otrok z materjo deliti vsako novo znanje in izkušnje.Starši z vzpodbujanjem in veseljem ob uspešnem preizkušanju podpirajo vse večjo samostojnost. Ta se kaže tudi kot uporništvo, ki pomeni trening sposobnosti, kako se naučiti reči ne, torej kako postaviti svoje meje.

Če starši na to gledajo zgolj kot na kljubovanje, ne pa kot na pot v samostojnost in se z otrokom zapletejo v bitko za oblast, lahko taka izkušnja kasneje v življenju onemogoči ustrezno postavljanje mej in lahko vodi v konformizem.

Tudi nekritično popuščanje vodi v neustrezne meje – občutek vsemogočnosti in tega, da neustrezno vedenje nima (neprijetnih) posledic. Taki otroci kasneje zelo trdo trčijo v realnost – šolo, odgovornosti, družbene in zakonske meje itd.

V obdobju, ko se oblikuje otrokova spolna identiteta, pa se starša ne smeta sramovati svoje spolnosti, a morata otroku jasno pokazati, da je izključen iz njune spolnosti. Prav tako pa morata dovoliti, da otrok spoznava svoje telo, brez da mu vzbujata občutke sramu in slabe vesti.

V puberteti in adolescenci ponovno stopi v ospredje osamosvajanje in dokončna zbistritev identitete, pogosto skozi preizkušanje meja in upor. Starši lahko odraščajočemu otroku pomagajo s tem, da mu v skladu z rastočimi sposobnostni in samostojnostjo predajajo vse več odgovornosti in odločanja, vse do dokončne osamosvojitve, čustvene in življenjske.