O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Sezonska depresija (SAD)

Sezonska razpoloženjska motnja (SAD), znana tudi kot sezonska ali zimska depresija, sodi med atipične depresivne motnje. Je motnja razpoloženja, ki zajema doživljanje depresivne epizode vsako leto v zimskih mesecih, ko je manj naravne sončne svetlobe.

Običajno se pri tej obliki depresija umakne v spomladanskem in poletnem času. Redkejša oblika pa se pojavlja smo v poznih spomladanskih in poletnih mescih. Pogosteje jo je opaziti ljudeh, ki živijo v krajih z veliko razliko v količini svetlobe poleti in pozimi.

Značilni simptomi so poleg klasičnih depresivnih simptomov še :

razdražljivost

utrujenost

dolgo spanje

močno povečana potreba po ogljikovih hidratih

Simptomi zimske depresije se od tipične depresije razlikuje po večji potrebi po hrani (predvsem po sladkem) in večji potrebi po spanju. Posledica napadov lakote, ki se kažejo kot neobvladljiva želje po ogljikovih hidratih, je pomembno pridobivanje telesne teže.

Zaradi povečane potrebe po spanju je oteženo jutranje vstajanje ter vzdrževanje budnosti. Osebe s sezonsko depresijo so običajno precej nemirne in impulzivne, zato se pri tej motnji pogosteje kot pri tipičnih depresijah pojavlja samopoškodovanje, v najhujših primerih celo samomor.

Prepoznavanje motnje lahko otežuje odsotnost tipičnih depresivnih občutkov (žalost, brezup, nemoč), namesto teh osebe čutijo predvsem pomanjkanje energije za vsakodnevne dejavnosti.

Najpomembnejši diagnostični kriterij za razlikovanje zimske od tipične depresije pa je , da se zimska pojavlja skoraj izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leta v leto. Najpogosteje izbruhne novembra, ko se zmanjša količina dnevne svetlobe, vrh doseže januarja in februarja in se umiri s sončnimi marčevskimi dnevi.

Obstaja tudi (precej redkejša) obratna sezonska depresivna motnja (RSAD), pri kateri se simptomi pojavljajo samo spomladi in poleti. Zanjo so značilni nespečnost, nemir, razdražljivost, zmanjšanje apetita in želje po spolnosti ter izgubljanje teže.

V priročniku DSM-IV SAD ni samostojna motnja razpoloženja, ampak je uvrščena kot oblika velike depresivne motnje.

Jasen vzrok za sezonsko depresijo še ni znan. Verjetno tudi tu igrajo svojo vlogo genetika, starost in uravnavanje nevrotransmiterjev. Najbolj pa so v ospredju naslednji dejavniki:

• Biološka ura (cirkadiani ritem). Znižana stopnja sončne svetlobe v jeseni in pozimi lahko zmotijo ritem vaše telesne notranje ure, ki omogoča, da vemo, kdaj bi morali spati ali biti budni. Motnja tega ritma lahko sproži občutek depresije.

• Raven melatonina: Sprememba sezone lahko poruši ravnotežje naravnega hormona melatonina, ki igra vlogo pri uravnavanju spanja in razpoloženja.

• Raven serotonina: Manj sončne svetlobe lahko povzroči padec serotonina, možganskega nevrotransmiterja, ki vpliva na razpoloženje, zato lahko igra vlogo pri sezonski depresiji.

Za razliko od tipične depresije, ki je posledica prepletanja različnih vzrokov, raziskovalci menijo, da je zimska depresija bolj biološko (hormonsko) pogojena.

Dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za sezonsko depresijo, vključujejo:

- Spol: Nekatere študije kažejo, da je diagnoza sezonska depresija bolj pogosta pri ženskah kot pri moških, pri moških pa so simptomi hujši.

- Lokacija: Zdi se, da je sezonska depresija bolj pogosta med ljudmi, ki živijo daleč severno ali južno od ekvatorja. To je lahko posledica zmanjšanja sončne svetlobe pozimi in povečanja v poletnih dneh.

- Družinska zgodovina: Nekatere študije so pokazale, da je večja verjetnost za sezonsko depresijo pri tistih, katerih sorodniki imajo to motnjo.

Zimsko depresijo so poznali že v antični Grčiji. Pojavlja se pri več kot 10 % ljudi, najpogosteje pri ženskah med 30 in 40 letom. Pri 5% obolelih so simptomi tako hudi, da bistveno okrnijo kvaliteto življenja in zato potrebujejo strokovno pomoč. Pogostejša je v državah in pokrajinah, ki ležijo bližje arktičnim področjem (npr. Finska, Aljaska…).

Prva pomoč pri slabšem razpoloženju je sprememba prehrane in gibanja. Priporočljive so jedi, bogate z ogljikovimi hidrati, ki nadomeščajo pomanjkanje serotonina. ter čim manj beljakovin, pač pa več svežega sadja in zelenjave. Tudi gibanje izven zaprtih prostorov pomaga dvigovati raven serotonina.

Kadar se razpoloženje prevesi v depresijo, je najučinkovitejša pomoč pri tej obliki terapija z žarnico, ki oddaja spekter, podoben sončni svetlobi. Češarika izloča melatonin v polmraku in temi, za njegovo izgradnjo pa potrebuje serotonin.

Hormon melatonin uravnava spalni cikel, medtem ko ima na drugi strani serotonin neposreden stimulativen učinek in pri ljudeh povzroča boljše razpoloženje. Zato skrajšanje obdobja polmraka čez dan omeji tudi porabo serotonina za tvorjenje melatonina, kar pripelje do dviga ravni serotonina in izboljšanja počutja.

Če sama svetlobna terapija ne zadostuje, lahko pomaga tudi popoldansko dodajanje melatonina. Kadar so simptomi močni in vztrajni, zdravniki ponavadi predpišejo še zdravila, ponavadi antidepresive. Pri nekaterih je potrebna kombinacija s psihoterapijo.

Kdaj po pomoč?

Normalno je, da smo občasno slabše razpoloženi. Če se sprememba razpoloženja vleče več kot dva tedna, se obrnite po pomoč, zlasti če ste opazili, da se je spremenilo vaše spanje ali apetit, , če se počutite brezupno, razmišljate o samomoru, ali pa začnete za sprostitev uporabljati alkohol.