O psihičnih motnjah
Anksiozne motnje
Generalizirana anksiozna motnja Panična motnja Specifične fobije Socialna anksioznost Agorafobija Obsesivno kompulzivna motnja Posttravmatska stresna motnja Psihosomatske motnje
Opis psihosomatske motnje Motnje razpoloženja
Depresija Sezonska depresija (SAD) Bipolarna motnja Kratkotrajne motnje razpoloženja Motnje hranjenja
Anoreksija Bulimija Kompulzivno prenajedanje Osebnostne motnje
Borderline osebnostna motnja (struktura) Narcistična osebnostna motnja (struktura) Shizoidna osebnostna motnja (struktura) Psihotične motnje
Opis psihotične motnje O starševstvu
Dovolj dobri starši
Dovolj dober oče Odnos med starši in otroci Dovolj dobra mama Brezpogojna ljubezen Rojstvo sorojenca Konstruktivna in destruktivna kritika Čustven in osebnostni razvoj
Novorojenček Dojenček 2-6 mesecev Dojenček 6-12 mesecev Malček 2. leto Malček 3. leto Psihološko rojstvo Otrok 4. in 5. leto Otrok od 6. do 12. leta Mladostnik od 12. do 18. leta Prehod v odraslost od 18. do 30. leta Srednja leta od 30. do 55. leta Staranje in starost od 55. leta dalje Razvojne potrebe
Navezanost Stili navezanosti Spreminjanje potreb O partnerstvu
Odvisnost in navezanost
Simbiotična odvisnost Varna in negotova navezanost Zrela ljubezenska navezanost Zaljubljenost
Izbira potencialnega partnerja Spoznavanje Razočaranje Spreminjanje predstave Ljubezen
Lakota po ljubezni Ponavljanje vzorcev Sprejmi me! Zdrava ljubezenska zveza Miti o ljubezni Soodgovornost v partnerstvu
Korektivni odnos Pričakovanja Konflikti O osebnosti
Kaj je osebnost
Osebnostne meje
Samopodoba
Samopodoba in samovrednotenje Ustrezna samopodba Sestava (struktura) samopodobe Odgovori strokovnjakov
Dr. Andreja Pšeničny, psihologinja
Nered pri mami Pornografija in občutki krivde iZČRPANOST Dr. Franc Osterman, psiholog
Mitja Perat, tuinolog
Publikacije
Članki - poljudni
Izgorelost Mejna osebnostna motnja 2. del Mejna osebnostna motnja 1. del Anksioznost Izgorevanje - skrbeti zase Uspešne in samske Izčrpanost - izgorelost Oče in mama Izgorelost - Zlom Deloholizem - pot v izgorelost Fobije Dovolj dober oče Strah pred šolo Vrstniško nasilje Simptomi izgorelosti Izgorelost - utrujenost Izgorelost - zgodba podjetnice Stres Bipolarna motnja Odhod v samostojnost Izgorevajo deloholiki Hipohondrija, bolezen duše Spletno nadlegovanje Vzroki za izgorelost Argument ali moč Izguba nadzora Sindrom izgorelosti Deloholizem - izgorelost Facebook Psihosomatske bolezni Strah pri otrocih Mejna osebnostna motnja Hiša Big Brother Pravljice Čustveno izsiljevanje Interesne dejavnosti otrok Najstniško popivanje Gospodarstvo Rešeni Čilski rudarji Sezonska depresija, ukrepi Izbira partnerja Delovni ritem Primer Vegrad Konflikti na dopustu Uspešno učenje Strah pred letenjem Sam doma Hipohondrija Stres - izgorelost Delovna izčrpanost ali izgorelost Menopavza Izgorelost - pretiravanje Zdravo ljubezensko razmerje Strah pred izgubo službe Obrezovanje fantkov Novoletne zaobljube Depresija - informacije Izgorelost - delova izčrpanost Lepe, uspešne, samske Otrok se samozadovoljuje Odklanjanje hrane Izguba službe Vstop v vrtec Odvisnost od interneta Tudi mladi izgorevajo Stres Zapuščanje otrok Sanje Delo in počitek Izpiti in stres Deloholizem -zavzetost za delo Poklicna izgorelost Deloholizem Novoletne zaobljube Preživeti krizo Depresija Prepozanavnje in preprečevanje Deloholizem, zavzetost Deloholizem, prisile Depresija po dopustu Konec dopusta Dopust - Izgorelost Sindikati Izgorevanje Izgorelost učiteljev Izgorelost v Sloveniji Dopust - kako Dopust ali šolanje? Poklicna bolezen Kako odpustiti? Interesne dejavnosti Dopust - koliko Menedžerji Skrb zase ni sebičnost Izgorelost- Depresija Spanje in delo Samostojnost Partnerstvo in izgorelost Skodelica kave Pet odstotkov Slovencev V tvoje dobro Pogojevana ljubezen Življenjska izgorelost Raziskava o izgorelosti Bolezen sodobne družbe Duševne motnje Preprečevanje izgorelosti (Ne)ekonomika izgorelosti Žrtvovati zdravje Adrenalna izgorelost 17 Mitov Članki - strokovni
Burnout Syndrom / Symorg 2010 Magistrska naloga / Master's Thesis Psihosomatika / Kokaljevi dnevi Doktorska naloga / PHD Thesis Raziskava RMI /Globalna varnost RMB / Alps-Adria Vprašalnik SAI Delo in varnost Metafora družbenega sistema RMI Študija primera Izobraževalni moduli 2 Izobraževalni moduli 1 Predavanja
DUŠEVNO ZDRAVJE Zanimivosti
Volitve 2011 Podjetniki zvezde Učinkovitost analitične psihoterapije Kako ravnati s časom KRIZA V SLOVENIJI Popolni starši

Opis psihosomatske motnje

So motnje v delovanju posameznih organov ali organskih sistemov, ki nastajajo predvsem zaradi manj funkcionalne psihične organizacije oziroma manj uspešnega obrambnega sistema. Zaradi tega se nakopičena psihična tesnoba razbremenjuje skozi telesne organe. Gre za zdravstvene motnje, pri katerih domnevamo, da so psihološki ali vedenjski vplivi imeli pomembno vlogo v razvoji telesnih motenj.

Psihosomatske motnje se pogosteje pojavljajo pri tistih, ki težje prepoznavajo in izražajo svoja čustva in zato se le-ta odražajo skozi telesno reakcijo.

Razlika med somatomorfnimi motnjami in psihosomatskimi motnjami je v tem, da imajo simptomi pri somatomorfnih motnjah izvor v psihični komponenti človeka, pri psihosomatski motnji pa je psihična komponenta igra pomembno vlogo pri nastanku in zdravljenju določene telesne bolezni.

Tipične psihosomatske bolezni so:

aritmije, hipertenzij (povišan krvni tlak)

razjede v prebavilih, kolitis, zaprtost ali driska

astma, kronično vnetje dihalnih poti, kronični kašelj

kronični vnetje nosne sluznice

revmatoidni artritis

alergije

bolečine v križu

ekcemi, dermatitisi, luskavica

glavoboli, migrena

boleči menstrualni krči

vaginalna vnetja

avtoimunske bolezni

motnje delovanja ščitnice

Način, na katerega poteka odnosa otroka s pomembnimi odraslimi (starši) od rojstva naprej nam pomaga razumeti, zakaj pogoji za razvoj psihosomatskih bolezni nastajajo v prvih mesecih življenja. To je obdobje fiziološkega in psihološkega zlivanja med materjo in otrokom , ki mu pravimo simbioza.

Ker odrasla oseba s svojo prisotnostjo prinaša ugodje in pomirjanje, s tem vpliva na tudi otrokove telesne funkcije.

Če ta odnos ne poteka ugodno za otroka, se v dojenčku kopičita neugodja in napetosti. Ker v tem času še ni razvit govor, otroci te stiske izražajo (razbremenijo) skozi telesne funkcije, kar nadomešča izražanje občutkov in čustev.

Če je pomanjkanje ustreznih čustvenih vzpodbud v tem obdobju pogosto, se lahko ohrani ta manj zrela oblika izražanja čustev. Pri psihosomatskih pacientov zares opažamo, da zelo težko prepoznavajo in opisujejo svoja čustva in doživljanja z besedam (alexitimija), ki ga nadomešča izražanje občutkov in čustev skozi telo.

Večina psihosomatskih pacientov je vsaj povprečno, če ne že nadpovprečno prilagojeni zahtevam okolice. Čeprav deluje komunikacija takega pacienta na videz gladko in tekoče, pa opazimo pomanjkanje notranjih vsebin: obširno opisujejo svoje telesne težave ter vsakdanje dogajanje, zelo težko pa opisujejo in razlikujejo svoje občutke in razpoloženja ter občutke drugih. Slabo občutijo in izražajo svojo identiteto, njihove predstave so na konkretni ravni zunanjih opisov in težko fantazirajo.

Raziskave so pokazale, da v družinah psihosomatskih bolnikov prevladuje pretirana medsebojna navezanost in zlivanje družinskih članov ob istočasno ojačanih mejah navzven. Neredko starši izražajo do otrok visoka storilnostna pričakovanja. Komunikacija med člani družine je nejasna in indirektna, prepovedano je izražanje negativnih občutkov. Zato občutke odrine, potlači in jih ne čuti več, namesto tega pa se ti začnejo izražati skozi telesne bolezni, kar je za take družine (in za socialno okolje) bolj sprejemljivo kot soočanje s čustvi.

Za uspešno zdravljenje psihosomatske motnje je pomembno, da k bolezni pristopimo celostno in sicer, da čim prej prepoznamo simptome, ki nakazujejo možnost razvoja psihosomatike in poiščemo primerno zdravljenje. Čeprav sprožilci za bolezni v človekovem čustvovanju, pa so težave realne.

Zato je potrebno pacienta vzporedno medicinsko (z zdravili) pomagati olajšati simptome ter ga psihoterapevtsko obravnavati, da se nauči občutiti, prepoznavati in izražati svoje občutke in čustva, zlasti negativna.

Za paciente s tipičnimi psihosomatskimi obolenji je najtreznejše zdravljenje psihoterapija, s pomočjo katere posameznik odkriva skrite vzroke za nastanek psihosomatske motnje, pomaga mu razumeti bolezen in se spopadati, obenem pa razvije strpnosti do sebe in svoje bolezni.

Psihosomatski bolniki sodijo med slabše motivirane paciente za psihoterapiji, saj zaradi nezmožnosti zaznavanja in izražanja čustev svoje težave v večini primerov doživljajo kot izključno telesne, zanikajo povezavo med njimi in morebitnimi občutki ter pričakujejo predvsem od zdravnika rešitev zanje. Če že vstopijo v proces, pa pogosto predčasno zapustijo psihoterapijo, takoj ko se zmanjša pritisk simptomov.

Zdravljenje psihosomatskih bolezni poteka torej po dveh vzporednih pristopih: medicinskem in je psihoterapevtskem. Za lajšanje simptomov pa lahko tudi zdravnik specialist psihiater predpiše zdravila (najpogosteje antidepresive).