IZGORELOST
Sindrom adrenalne izgorelosti
Prepoznavanje
Stres Delovna izčrpanost Deloholizem Izgorelost Simptomi
1. st. - Izčrpanost 2. st. - Ujetost 3. st. - Adrenalna izgorelost Izgorelost ali depresija Vzroki izgorelosti
Dejavniki
Družbene okoliščine Psihološke okoliščine Pogojevana ljubezen Posledice pogojevane ljubezni
Labilna samopodoba Storilnostno samovrednotenje Neustrezne meje Notranje prisile Sprožilne situacije
Okoliščine Posledice V podjetju
Motivacija za delo
Zavzeti za delo Deloholiki Zmanjševanje učinkovitosti
Izgoreli Delovno izčrpani Mobbing Stroški neustreznih okoliščin
Psihološke okoliščine dela Stroški Ogroženi poklici Ukrepi
Razširjenost izgorelosti Preprečevanje izgorelosti Pomoč
Posamezniki
Diagnoza Preprečevanje in zdravljenje Podjetja
Analiza stanja Izbira ukrepov
Sindrom adrenalne izgorelosti
Prepoznavanje
Stres Delovna izčrpanost Deloholizem Izgorelost Simptomi
1. st. - Izčrpanost 2. st. - Ujetost 3. st. - Adrenalna izgorelost Izgorelost ali depresija Vzroki izgorelosti
Dejavniki
Družbene okoliščine Psihološke okoliščine Pogojevana ljubezen Posledice pogojevane ljubezni
Labilna samopodoba Storilnostno samovrednotenje Neustrezne meje Notranje prisile Sprožilne situacije
Okoliščine Posledice V podjetju
Motivacija za delo
Zavzeti za delo Deloholiki Zmanjševanje učinkovitosti
Izgoreli Delovno izčrpani Mobbing Stroški neustreznih okoliščin
Psihološke okoliščine dela Stroški Ogroženi poklici Ukrepi
Razširjenost izgorelosti Preprečevanje izgorelosti Pomoč
Posamezniki
Diagnoza Preprečevanje in zdravljenje Podjetja
Analiza stanja Izbira ukrepov
Vzroki izgorelosti
DEJAVNIKI
Izgorelost je mogoče razumeti kot rezultat sovplivanja, kot končni rezultat sprožilnih, spodbudnih ali zaviralnih učinkov dejavnikov okolja na osebnostne značilnosti.
Če bi bil kronični stres edini vzrok, potem bi ob podobnih obremenitvah izgorela večina ljudi, a to ne drži.
Če bi bil kronični stres edini vzrok, potem bi ob podobnih obremenitvah izgorela večina ljudi, a to ne drži.
Če bi izgorevali predvsem tisti, ki slabše obvladujejo stresne situacije, med njimi ne bi bilo toliko tistih, ki so bili pred izgorelostjo zelo uspešni, saj mora posameznik za dosego uspeha obvladati precejšnjo količino zahtevnih in obremenilnih situacij.
Na pojav izgorelosti sovplivajo dve skupini dejavnikov, ki se med seboj prepletajo:
- zunanji (družbene okoliščine, psihološke okoliščine življenja in dela)
- notranji (tvegane osebnostne značilnosti)
Na pojav izgorelosti sovplivajo dve skupini dejavnikov, ki se med seboj prepletajo:
- zunanji (družbene okoliščine, psihološke okoliščine življenja in dela)
- notranji (tvegane osebnostne značilnosti)
pon.- pet. od 12. do 15. ure
Psihoterapija 031 711 621
Energijska psihologija 031 611 821
Psihoterapija 031 711 621
Energijska psihologija 031 611 821
DRUŽBENE OKOLIŠČINE
Družbene okoliščine vplivajo posredno skozi oblike vzgoje in vrednote in neposredno kot sprožilec izgorevanja.
PSIHOLOŠKE OKOLIŠČINE
Neustrezne psihološke okoliščine življenja ali dela lahko sprožijo izgorevanje.
Vzroki izgorelosti
POSLEDICE POGOJEVANE LJUBEZNI
Tisti, pri katerih so se zaradi vzgoje s pogojevano ljubeznijo, oblikovale tvegane osebnostne značilnosti, so potencialni kandidati za izgorelost.
Ko se človek s tveganimi osebnostni značilnostmi znajde v določenih življenjski ali delovnih okoliščinah (sprožilne situacije), začne izgorevati.
Ključne tvegane lastnosti so:
- labilna (razcepljena) samopodoba,
- storilnostno pogojeno samovrednotenje,
- neustrezne meje in
- notranje prisile.
Relativno tveganje predstavljajo še visoka čustvena ranljivost (nevroticizem), introvertnost in nizke vrednote.
- labilna (razcepljena) samopodoba,
- storilnostno pogojeno samovrednotenje,
- neustrezne meje in
- notranje prisile.
Relativno tveganje predstavljajo še visoka čustvena ranljivost (nevroticizem), introvertnost in nizke vrednote.
Vzroki izgorelosti
SPROŽILNE SITUACIJE
Izgorevanje sprožijo dolgotrajne psihološke okoliščine dela ali življenja, ki so za posameznika čustveno podobne določenim okoliščinam iz otroštva.
Te doživlja kot posebno stresne, čeprav se podobnosti običajno sploh ne zaveda.
Te doživlja kot posebno stresne, čeprav se podobnosti običajno sploh ne zaveda.
Kadar se človek dalj časa znajde v okoliščinah, ki so zanj (nezavedno) čustveno podobne tistim, ko so je neuspešno trudil pridobiti brezpogojno ljubezen staršev ali zaščititi se pred njihovimi pretiranimi in vdirajočimi zahtevami, se zamaje njegova samopodoba. Postane negotov, tesnoben, prestrašen, vzrok za tako počutje pa vidi najpogosteje v zunanjih zahtevah in pričakovanjih.
Zato se začne pretirano (deloholično) truditi, da bi jim zadostil . Nezavedno si prizadeva, da bi končno zadovoljil ponotranjena pričakovanja in zahteve svojih staršev.... in se na koncu zlomi v izgorelost.
Zato se začne pretirano (deloholično) truditi, da bi jim zadostil . Nezavedno si prizadeva, da bi končno zadovoljil ponotranjena pričakovanja in zahteve svojih staršev.... in se na koncu zlomi v izgorelost.
OKOLIŠČINE
Notranje prisile so ponotranjene zahteve staršev, ki se zbudijo v določenih življenjskih in delovnih okoliščinah in takrat vodijo naše vedenje.
POSLEDICE
Človek z labilno samopodobo pričakuje od sebe samo popoln uspeh, po možnosti še večjega od prejšnjega, od drugih pa brezpogojno sprejetost.









