Miti in resnice o izgorelosti

 

MIT

RESNICA

Kronična utrujenost pomeni izgorelost. 

Občutek kronične utrujenosti je lahko simptom različnih težav, ne le izgorelosti. Pojavlja se pri številnih telesnih boleznih in pri depresiji. Prav tako je lahko znak delovne izčrpanosti. Izgorelost se od delovne izčrpanosti razlikuje po tem, da se pri izgorelosti poleg utrujenosti pojavlja še vrsta psihopatoloških zankov (tesnobnost, panični napadi, depresivnost, čustveno nihanje...).

Izgorelost je težava, ki jo lahko preprečimo ali odpravimo z boljšo organizacijo dela. 

Z boljšo organizacijo dela lahko preprečimo delovno izčrpanost, izgorelost pa le delno. Izgorelost lahko zanesljivo in trajno preprečimo in zdravimo le s strokovno pomočjo.

 

Izgorelost povzroča stres pri delu, pretirano delo. 

Stres ponavadi sproži izgorevanje, vzrok pa so določene tvegane osebnostne značilnosti. Pretirano delo - deloholizem in vsako drugo pretirano angažiranje (npr. za družino, partnerstvo....) je pravzaprav že simptom izgorevanja. Preveč dela pri ljudeh, ki nimajo teh tveganih lastnosti, ponavadi pripelje do delovne izčrpanosti (utrujenost brez psihopatoloških ali telesnih znakov), ne pa do izgorelosti.

Nihče ni varen pred izgorelostjo. 

Nihče ni varen pred delovno izčrpanostjo, medtem ko izgorevajo predvsem tisti, ki nosijo v sebi več tveganih lastnosti, kot so deloholizem, perfekcionizem, čustvena ranljivost in  občutljivost na kritiko. Bolj so ogroženi tisti, ki težko rečejo ne, ki skušajo vsem ustreči in ki se močno trudijo, da bi bili drugi z nimi zadovoljni in bi jih pohvalili. 

Spremembe na delovnem mestu lahko preprečijo izgorelost.

Spremembe na delovnem mestu lahko v celoti preprečijo delovno izčrpanost in zmanjšajo tveganje za pojav izgorelosti, ne morejo pa jo v celoti preprečiti, saj je vir stresa lahko tudi zasebno življenje. Raziskave kažejo, da izgorevajo tudi nezaposleni.

Sprememba načina življenja lahko prepreči izgorelost. 

Žal spremembe načina življenje pogosto niso trajne, če ne spremenimo lastnosti, ki nas ženejo v pretirano delovanje. Če se želimo trajno obvarovati pred izgorelostjo, je potrebno s strokovno pomočjo spremeniti tvegane osebnostne značilnosti.

Počitek odpravi izgorelost.

Počitek odpravi delovno izčrpanost, pri izgorelosti pa le začasno umiri trenutne simptome. Nov krog izčrpavanja simptome spet sproži.

Zdravila ali kratkotrajne psihoterapije pozdravijo izgorelost.

Vzrok za izgorelost so tvegane osebnostne značilnosti. Dobra novica je, da jih  je mogoče trajno spremeniti s pomočjo dolgotrajnega psihoterapevtskega procesa (npr. razvojno analitična psihoterapija). Zdravila in kratkotrajne terapije sicer zmanjšajo simptome, ki pa se lahko  ob obremenitvah spet vračajo, dokler vzrok zanje ni odpravljen.

Copyright © IRCV - 1.9.2012. Vse pravice pridržane.
Kopiranje in reproduciranje vsebin s teh spletnih strani je dovoljeno le po dogovoru z Inštitutom za razvoj človeških virov.
Nekatere slike črpamo iz FreeDigitalPhotos.net | Izdelava: računalniški servis